Prehrana za sladkorne bolnike (ideje in recepti)
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo, diabetesom, ima prehrana zelo pomembno vlogo. Saj je ravno uravnotežena prehrana zelo pomemben del uravnavanja sladkorja v krvi in temelji prav na uravnoteženi in zdravi prehrani. Smernice pravijo, da naj se uživa hrana, ki ni premastna, preslana in presladka. Priporočena prehrana za bolnike s sladkorno boleznijo pozitivno vpliva tudi na osebe, ki diabetesa nimajo, a se želijo zdravo prehranjevati.
In kaj se priporoča v prehrani diabetikov?
Priporočeno je, da uživamo veliko surove ali kuhane zelenjave, da zaužijemo dovolj vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi.
Sadje uživamo v manjših količinah, do dve manjši jabolki ali mandarini na dan. Banana naj bo še rahlo zelena, ali pa zaužijemo eno skodelico, to je 60 do 80 gramov, borovnic, jagod, malin, robidnic in drugega jagodičja na dan.
Sadje je priporočljivo uživati v kombinaciji ob zajtrku ali kosilu, če pa ga zaužijemo za malico, dodajmo zraven pest oreščkov, skuto, košek kruha, da se sladkor porazdeli med ostalo hrano, ki smo jo zaužili in posledično sladkor v krvi ne bo hitro narasel.
Kruh riž, testenine, kaše, … naj vsebuje veliko prehranskih vlaknin, kar pomeni, da posegamo po polnozrnatih žitih in moki, neoluščenem rižu, krompir skuhamo v olupku ali v kosih (npr. namesto pireja)… Testenine (priporočeno polnozrnate) naj bodo kuhane al dente in ne razkuhane, tudi riž naj bo kuhan na zob in raje izberimo polnozrnat kruh kot belega. Naše telo takšnih živil ne more razgraditi tako hitro in zato ugodno vplivajo na hitrost prebave, posledično pa smo tudi dalj časa siti, hkrati pa poskrbimo tudi za počasnejšo porast sladkorja krvi.
Tudi maščobe so pomemben del prehrane sladkornih bolnikov, zato je pomembna kakovost zaužitih maščob. Odsvetovano je prekomerno uživanje mastnega mesa, mesnih izdelkov, kot so salame, klobase, ocvrte jedi, piščančja koža. Mesa naj ne bi jedli vsak dan, ampak odvisno od našega načina življenja in potreb. Priporočljive maščobe so v oljčnem olju, raznih oreščkih in ribah.
Mleko in mlečni izdelki (jogurti, siri, skuta, sirni namazi…) vsebujejo različno količino maščobe, če uporabljamo domače mleko, ga skuhamo ali damo kisati, ko se maščoba nabere na vrhu v smetani, jo poberemo in naj je bolniki s sladkorno boleznijo ne bi uživali. Ko kupujemo mleko in mlečne izdelke preverimo hranilno vrednost na izdelku, pozorni moramo biti, koliko maščob vsebujejo, izbiramo izdelke z manj maščobami, predvsem pa moramo biti pozorni koliko je izdelku dodanega sladkorja, izbiramo izdelke z manj sladkorja. Tudi mleko in mlečni izdelki se uvrščajo v skupino ogljikovih hidratov (OH).
Spodnja fotografija predstavlja razmerje med zelenjavo, beljakovinami in ogljikovimi hidrati in kaže, kako naj bi bil pripravljen zdrav ter uravnotežen obrok.
Polovico obroka naj predstavlja zelenjava, ki je lahko sveža ali kuhana in jo lahko uživamo v velikih količinah.
Beljakovin (B) naj bo za 1/4 obroka – meso in mesni izdelki, jajca, sir, soja, …
Tudi ogljikovi hidrati (OH) lahko predstavljajo 1/4 obroka. Npr.: krompir, riž, testenine, kruh, kosmiči, koruza, grah, fižol v zrnju, … pa tudi sadje in izdelki iz njega (npr. kompoti, marmelade in sokovi).
Kako velik (obilen) naj bo obrok?
Velikost obroka je odvisna od naših potreb po energiji, to pa prilagodimo glede na našo aktivnost in gibanje in življenjski slog (fizično delo, šport, …).
Velikost mesa za obrok naj bo v velikosti dlani brez prstov in debeline mezinca, na polovici krožnika naj bo surova ali kuhana zelenjava ter preostala četrtina krožnika naj bo priloga.
Preko dneva je priporočljivo pitje vode, limonade in nesladkanih čajev, ki naj bodo ne premočni. Kozarec vina pa lahko občasno zaužijemo ob kosilu ali večerji.
Zmerno gibanje zelo pozitivno vpliva na zdravje in počutje sladkornega bolnika. Vaje in aktivnosti si prilagodimo glede na naše zmožnosti, letni čas. Lahko je to hoja ali tek plavanje in druge različne gibalne vaje, … Vaje in njihovo težavnost prilagodimo našim zmožnostim in težavnost postopoma povečujemo.
Da boste lažje našli primerne jedi, sem v nadaljevanju pripravila še nekaj receptov in idej. Vse obar, enolončnica, omak, pa tudi priprave polnozrnatega kruha in namazov, …
Obare z različnimi vrstami mesa
- Telečja obara (ajmoht).
- Puranja obara.
- Ajmoht – piščančja
- Jagenjček v obari.
- Brodet iz trske ali polenovke.
- Poletna zelenjavna juha z govejim mesom.
Zelenjavne juhe
Zelenjavne enolončnice z različnim mesom
Zelenjavne enolončnice brez mesa
- Grahova zelenjavna mineštra z rižem.
- Slastna trojka v enolončnici.
- Najboljša enolončnica iz ohrovta.
Enolončnice z gobami
Omake
Polnozrnat kruh po različnih postopkih
- Rahel polnozrnati kruh, ki se ne drobi.
- Enkrat vzhajan ajdov kruh z orehi.
- Rahle polnozrnate bige brez gnetenja.
- Polnozrnat kruh z dodano moko leskovih mačic.
- Nočni črni kruh.
- Ržen kruh z drožmi.
- Nočni polnozrnat kruh z bučnimi semeni.
- Nočni kruh iz polnozrnate in črne moke.
- Ovseni kruh s kvasno emulzijo.
Namazi
- Zdrav tahini ali sezamovo maslo.
- Zdrav humus, pripravljen klasično.
- Bakalar namaz po moje.
- Namaz s česnovimi peski.
- Malinov namaz s skuto.
- Sardelni namaz, kot v vrtcu.
- Bučni namaz s črno redkvico.
- Skutni namaz s kapucinkami.
- Gobova pašteta.
Tudi jaz imam sladkorno bolezen, zato imam recepte največkrat prilagojene z manj sladkorja, soli in maščob. Lučka Glaser.