Malina ali malinjak

Malina, dišeča, graciozna s podolžno obliko plodu domuje tako na gozdnih posekah, kot v domačih sončnih vrtovih. Lahko bi ji rekli ‘kraljica’ jagodičevja. Čeprav se je treba malce potruditi, da jo oberemo še posebej, če jo beremo v naravnem habitatu, nam sadeži postrežejo z opojnim vonjem in nezamenljivim okusom.

Ljudje nabiramo maline že zelo dolgo. V pisnih virih je malina prvič omenjena že v stari Grčiji, tudi Rimljani so jih gojili za prehrano in v zdravilne namene. V 16. stoletju pa so jih začeli gojiti tudi v Angliji.

Zakaj jih je dobro jesti?

Vsebujejo ogromno vitamina A, ki varuje oči pred okvarami in pomaga k izboljševanju vida. Visoka vsebnost rutina pa krepi očesno ožilje in poskrbi, da do oči prispe dovolj hranil. Bogata je tudi z vsebnostjo vitamina C, uvrščamo jo med odlične antioksidante.

Zavira premočne menstrualne krvavitve, oziroma krvavitve nasploh, tako iz dlesni kot iz nosu. Deluje odvajalno in s tem prečiščuje črevesje, pozitivne učinke pa ima tudi na delovanje mehurja in ledvic. Uživali naj bi jo srčni bolniki. Zgoščen sok uravnava krvni sladkor in pomaga ljudem, ki hitro podležejo virusom.

Ne nazadnje malina vsebuje precej elagične kisline, ki pomaga telesu, da se znebi prostih radikalov in s tem zmanjšuje možnost obolevanja za rakom.

Njene lastnosti

Malina je trajnica, z življenjsko dobo od 12-20 let. Če za nasad malin dobro skrbimo, pa lahko doseže življenjsko dobo tudi do 40 let. Malina ima večletni koreninski sistem in dveletni nadzemni del poganjkov. Po tem, ko poleti plodovi dozorijo, se poganjki posušijo in odmrejo.  Poleg korenin ima tudi podzemne poganjke iz katerih zrastejo novi, talni poganjki.

Malinišča najdemo na gozdnih posekah, ob obrobju gozdov in gozdnih poteh. Nasade postavljamo na izrazito sončno lego, v nasprotnem primeru je pridelek izredno boren. Najbolje uspeva v rahlih, zračnih tleh.

Poznamo eno in dvo rodne maline.

Obiramo jih v hladnejšem delu dneva, vedno le dozorele plodove, ki gredo z lahka iz cvetišča. Hranimo jih v hladnejšem prostoru. Uživamo pa tako sveže, kot zamrznjene. Kadar malino zamrznemo je najbolje, da jih polagamo na pladenj, počakamo, da zamrznejo in jih šele nato preložimo v posodo ali vrečko.

Uporaba malin v kulinariki

Malino najbolj ‘doživimo’, oziroma začutimo njeno pristnost, kadar jo uživamo v sadni solati, torej takšno, kot je. Kljub temu lahko pripravimo slastne marmelade, pite, malinove kreme, prelive za sladoled, likerje in ne nazadnje malinovec. Spomnim se, kako sva z mamo obirali maline, potem je pripravila malinovec. Okus in von … ne znam opisati, … neponovljiv.

Če vas pri kulinaričnem ustvarjanju iz malin ne motijo drobna semena, vam v nadaljevanju prilagam povezave do odličnih receptov. Gotovo boste našli nekaj, kar vas bo pritegnilo. Kar pa se tiče semen, jih zlahka odstranimo tako, da maline pretlačimo skozi cedilo ali gazo.

20 receptov z malinami za prste oblizn’t

1. Vanilijevi žličniki z malinovim likerjem in jagodičjem.
2. Torta malinca.
3. Malinova marmelada.
4. Mascarpone mafini z malinami.
5. Peninin žele z malinami.
6. Puhast biskvit z malinovim želejem.
7. Malinova pita z medom.
8. Lchf sočne smetanove rezine z mascarpone sirom in malinami.
9. Caprese rezine z malinami – lchf.
10. Čokoladni smuti z avokadom in malinami.
11. Skutne rezine z malinami.
12. Mafini s pistacijami in malinami.
13. Rolada z malinami in maskarpone kremo.
14. Malinova rolada.
15. Malinove vetrnice.
16. Sočne malinove kocke.
17. Alenka Kesar – Družinska sreča: malinova pita.
18. Špelina čokoladno malinova naked tortica.
19. Lchf biskvitne rezine z malinami in maskarpone sirom.
20. Lchf malinove praline.

Pri pisanju mi je bila v pomoč knjiga Gojenje jagodičevja, avtorice Darinke Koron.