Potica, slovenska kulinarična posebnost.
Print Friendly, PDF & Email

Potica je slovenska kulinarična posebnost. Gre za, večinoma praznično pecivo iz razvajenega kvašenega testa, namazanega z različnimi nadevi, ki ga zavijemo v zvitek. Potico lahko pečemo kot podolgovato štrucu v štirioglatem modelu, najpogosteje pa v polžastem ali obročastem (z luknjo v sredini) okroglem, najpogosteje glinenem, modelu z gladkim ali rebrastim obodom.

V nadaljevanju vas vabim, da si preberete nekaj o sami zgodovini potice in tudi namige in nasvete pa peko, ter seveda si ogledate naše slastne OblizniPrste recepte za potice z različnimi nadevi.

Fotografija: Darja, orehova potica.

Zgodovina potice

Potico kot potica, je bila prvič omenjena s strani Primoža Trubarja, leta 1575, prvi recept zanjo pa je zapisal Janez Vajkard Valvasor leta 1689 v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer navaja podrobnosti v zvezi s kolačem, potico in pogačo. Iz opisa potice je razvidno, da so jo nadevali z orehi/medom, ponekod tudi s skuto.

Objavljanje pravih receptov za potico in dosledno navajanje tega imena pa se začenja v 19. stoletju v nemških in slovenskih kuharskih knjigah.

Osem let po tretji izdaji Vodnikovih Kuharskih bukev, kjer je potica sicer omenjena, ni pa navedenega nobenega recepta zanjo, so leta 1850 izšle Nove kuharske bukve ali nauk, nar bolši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpraviti, ki jih je napisal (prevedel) Andrej Zamejic.
V poglavju Moknate jedila objavlja recepte za pet potic, in sicer za višnjevo, mešano višnjevo, češnjevo, češnjevo drugačno ter krompirjevo potico. Iz receptov je razvidno, da je Zamejic navajal navodila za izdelavo različnih vrst pit, zloženk in šarkljev ter jih v želji po uporabi kar najprimernejših slovenskih besed poimenoval “potice”.

Fotografija: Marianna; makova potica.

Leta 1850 je izšla prva izdaja znamenite knjige Die Süddeutsche Küche für Anfängerinnen und praktische Köchinnen, ki jo je napisala Katharina Prato (1818 – 1897). Na enem od potovanj na Kranjsko je spoznala tudi nekatere slovenske jedi in jih vključila v knjigo, ki je bila od petdesetih let 19. stoletja vodilna kuharica in je doživela številne ponatise. Med jedmi iz kvašenega testa navaja v knjigi tudi recepte za špehovko, ocvirkovko ali ocvirkovo pogačo, kolače za različnimi nadevi, makovo in orehovo potico. Ponuja dve vrsti testa, in sicer masleno ali kvašeno. Navaja še recepte za mandljevo in rozinovo potico, tudi koroško pohačo in več vrst šarkljev.

Poleg lastnega znanja in izkušenj je iz knjige Katharine Prato gradivo črpala tudi avtorica prve izvirne in z vsemi nadaljevanji ter dopolnitvami najuspešnejše slovenske kuharice Magdalena Knafelj Pleiweis (1815 – 1890).V knjigi Slovenska kuharica zapiše recept za dobro testo za potice in navaja recepte za različne nadeve, po katerih se imenujejo posamezne potice, in sicer medena, mandljeva, čokoladna, makova, orehova, lešnikova, lešnikova drugačna, orehova drugačna, rozinova, rozinova drugačna in špehova potica.

Nadaljevanje uspešnega izdajanja Slovenske kuharice pomeni njeno prenavljanje in dopolnjevanje, kar je bilo od šestega ponatisa (1912) dalje najprej delo S.M. (Terezije) Felicite Kalinšek (1865 – 1937), šolske sestre in učiteljice na Gospodinjski šoli mariborskega Marijanišča, ki je knjigo “izpopolnila in predelala”. Kalinškova navaja dvanajst potic, vseh receptov pa je petnajst, saj za nekatere recepte navede več inačic priprave. Za pripravo testa ne uporablja več droži ali kravajca, ampak pivski kvas. Predstavljene so naslednje potice: rozinova, vanilijina, lešnikova, makova, orehova, čokoladna, mandljeva, medena, ponarejena medena, rožičeva, pehtranova, drobnjakova in špehova.

Fotografija: Irena S. Trojar; pehtranova potica.

Prva kuharska knjiga, ki je bila v celoti posvečena poticam, je izšla šele leta 2003, z naslovom Potice. Njen avtor, kuharski mojster Andrej Goljat, je napisal čez 100 receptov. Goljat je poleg t.i. klasičnih potic vključil v knjigo še recepte za slane potice in potice z različnimi inovativnimi nadevi, na primer: bananin, brusnični, kakijev, korenjev in paradižnikov nadev. V posebnem poglavju predstavi recepte za 23 vrst testa iz bele, ajdove, koruzne, ržene in polnozrnate moke, knjigo pa zaključujejo recepti za t.i. potice koktajl, ki imajo velikost prigrizkov.

Leta 2006 je dobila potica svoje mesto tudi v Strategiji gastronomije Slovenije, ki je strokovno utemeljen dokument  oz. usmeritev prihodnje gastronomske razpoznavnosti Slovenije. Med jedmi v vrhu piramide, ki predstavljajo našo kulinarično prepoznavnost je tudi pehtranova potica. V strategiji je namreč govor tudi o poticah kot značilnih slovenskih pogačah, kolačih, prazničnem kruhu oz. sladicah (v manjšem številu tudi o slanih pogačah). Kot najbolj značilne so po naslednjem vrstnem redu izbrane pehtranova, medena, ocvirkovka (špehovka), orehova, rožičeva in potem še vse ostale.

Janez Bogataj je avtor doslej najbolj popolne monografije o poticah iz Slovenije. Knjiga Potice iz Slovenije, ki je izšla leta 2013, je razdeljena na dva dela: v prvem avtor navaja zgodovinski razvoj, razširjenost, pokrajinske različice ter poticam podobne sladice v Evropi in svetu. Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi pomena potic v vsakdanjem življenju in na različnih področjih ustvarjalnosti, od literature in slikarstva do sodobnega grafitarstva.

Vrste potic

Pehtranova potica je najbolj razpoznavno slovenska, saj smo med redkimi okolji v Evropi in svetu, kjer se pehtran uporablja tudi v najrazličnejših sladkih jedeh in ne le kot začimba za juhe in pečenke, kar je značilno za druge narodnosti. Pehtranova potica značilno označuje tudi pomladno velikonočno praznovanje.

Potica z medenim nadevom sodi med naše najstarejše prav zaradi medu, ki je najstarejše sladilo.

Orehova potica, ki je postala priljubljena in tako rekoč množična šele v novejšem času, je tudi značilna za božično praznično mizo.

Ocvirkovka in špehovka sta potici, ki sta povezani s kolinami, največjim posvetnim praznikom naših ljudi, in zaznamujeta zlasti zimsko ter pustno obdobje.

ocvirkovka
Fotografija: Dunja, ocvirkovka.

Nasveti za peko potice

Peka potice se zdi marsikateri gospodinji zapleteno delo in se ga raje ne loti, čeprav temu ni tako. Le upoštevati je treba nekaj preprostih nasvetov in potica vam bo odlično uspela. Vsekakor naj bo eden izmed nasvetov pri peki potice ta, da se boste priprave in peke potice lotili s sestavinami ogretimi na sobno temperaturo.

Kvas

Potico pripravljamo v toplem prostoru, med 25 in 35 stopinj Celzija – to pomeni, da tudi mleko, v katerega nadrobimo kvas, ne sme biti bolj toplo.

Potico je možno peči tako s svežim kot z suhim kvasom, vsekakor pa je treba biti pozoren na odmerjanje – ena vrečica suhega kvasa namreč ne ustreza enemu zavojčku (40 g ) svežega! zato vedno preberite navodila proizvajalca.

Moka

Moka, ki dolgo stoji, je zbita, zato jo je pred uporabo potrebno presejati, da jo zrahljamo, odstranimo grudice. Na ta način vanjo dobimo več zraka. Testo bo tako enakomerneje in lepše vzhajalo. Če želite, da bo potica rahla in slastna, je treba uporabiti temu namenjeno moko – torej belo pšenično moko tipa 400. Lahko tudi tip 500.

Jajca

Jajca morajo biti ogreta na sobno temperaturo, tako kot ostale sestavine. To pomeni, da jih vzemite iz hladilnika vsaj dve, ali raje kar tri ure preden boste pričeli s pripravo potice. Pri pripravi potice imajo jajca posebno vlogo, saj rumenjaki dajejo sočnost, aromo in podaljšajo svežino, zato izbirajte med talno rejo ali ekološkimi jajci polnega okusa.

Maščoba

Maslo, olje ali margarino v testo vedno dodajte nazadnje, saj se maščoba sicer prime na kvasovke in jih obda, zaradi česar te seveda ne morejo delovati in potica zaradi tega slabše vzhaja. Pred uporabo jo (maščobo) vedno stopite. Nasvet: namesto margarine vedno raje izberite maslo, saj le-to podaljša trajanje (svežino) in potici izboljša okus.

Nadev

Dobra potica mora imeti nadeva vsaj toliko kot testa, saj se med peko testo razširi, nadev pa skrči. Nadev za potico mora biti težko mazljiv, da ga pri zavijanju ne potiskamo proč, a hkrati ne sme biti pretrdo. Zgostimo ga lahko z drobtinami, redčimo pa z maslom ali mlekom.

V nadev nikoli ne dodajajte suhih rozin, temveč namočene. Nekaj minut namakanja seveda ni dovolj – rozine morajo v mlačni vodi oziroma vodi z rumovo aromo ali rumom stati več ur. V kaj boste rozine namočili pa je seveda stvar okusa.

Oreščki

Če boste oreščke za nadev mleli sami, potem vam svetujem, da orehe, lešnike, mandlje ali druge oreščke najprej stresete na pekač, ki ga za nekaj minut postavite v pečico, ogreto na 50 stopinj Celzija. Tako bodo razvili boljšo aromo in pripomogli k še boljšemu okusu nadeva, hkrati pa se bodo takšni tudi bolje in lepše mleli.

Vzhajanje testa

Pri vzhajanju testa ne glejte na uro. Testo vzhajajte toliko, da se volumen podvoji, vmes pa ga enkrat dodatno pregnetite. Torej: vzhajajte, pregnetite, in ponovno vzhajajte dokler ni za enkrat večje. Vzhaja naj na toplem v plastični posodi, ki jo malo pokrijemo, nikoli pa testa ne vzhajamo direktno na ali ob viru toplote npr: radiatorj, peč, pečica …

Mazanje nadeva

Ko testo nadevate, ga previdno zavijte. Notranjost naj bo zvita bolj tesno, proti zunanjemu delu pa bolj na rahlo. Pekač namažite z maščobo in potrosite z drobtinami ali ostro moko, vrh potice pa premažite z mlekom, da skorja ne bo trda.

Peka potice

Ob zadnjem vzhajanju vključite pečico in jo ogrejte na 190 do 200 stopinj Celzija (klasična peka, brez ventilatorja). Deset minut po peki temperaturo znižajte na 180 stopinj Celzija – tako bo temperatura ravno pravšnja za peko kvašenega testa, sladkor pa ne bo pretirano potemnel in skorja zato ne bo pretemna ter grenka. Ko damo potico v pekač, jo vedno prebodemo z zobotrebcem ali pletilko. Tako preprečimo, da bi skorja odstopila, saj na ta način pustimo zraku, ki se je med vzhajanjem ‘ujel’ v potici, da gre ven. Pred peko jo premažemo z  razžvrkljanim rumenjakom, da je skorjica lepo pečena.

Pečeno potico pustimo v pekaču, da se nekoliko ohladi, nato jo vzamemo iz pekača in ohladimo do konca.

To je le nekaj trikov za peko potice. Vsaka gospodinja ima zagotovo ‘v rokavu’ še kakšnega. No, mi pa imamo kar nekaj receptov za okusne potice, ki vam bodo zagotovo uspele. Pa si jih kar poglejmo …

Recepti za potice, po katerih si boste obliznili prste

  1. Makova potica.
  2. Ocvirkova potica.
  3. Makova potica s kokosom.
  4. Pehtranova potica.
  5. Potratna potica.
  6. Skutna potica.
  7. Sadna potica z nadevom iz hrušk.
  8. Čokoladna potica.
  9. Veganska rožičeva potica.
  10. Potica brez jajc.
  11. Orehova potica malo drugače.
  12. Mini rožičeve potičke vrtnice.
  13. Mini orehove potičke.
  14. Kokosova potica.
  15. Posebna potica.
  16. Potratna potica.
  17. Orehova potica.
  18. Veganska korenčkova potica.
  19. Mini potičke.
  20. Drobnjakova potica.
Ocena:
Skupaj: 7 Povprečno: 4.6]

patricia

Moje vodilo v kuhinji je, da mora biti kuhanje preprosto, hitro, pa vendar še vedno okusno. Predvsem pa je treba izkoristiti vse dobrote, ki nam jih ponuja narava in kuhati sezonsko. Domači vrt, tržnica ali pa gozd nam ponujajo ogromno sestavin, ki jih lahko pripravimo za svoje domače.

Dodaj odgovor