Uporaba začimb v kulinariki
Print Friendly, PDF & Email

Sem mnenja, da začimbe v kuhinji ne smejo manjkati. Kuhinja je brez začimb nekako prazna. Zame so začimbe tiste, ki poudarijo vsakršno jed in naredijo iz hrane jed. Dostikrat slišim koga, ki pravi, da ne zna uporabljati začimb in mu je posledično hrana neokusna. In res ni vseeno katero začimbo dodamo določeni jedi. Ko kuhamo, je res pomembno vedeti, katere začimbe bomo uporabili, katere sodijo h kateri jedi, koliko jih bomo uporabili količinsko in katere začimbe lahko mešamo med seboj. Mnoge med začimbami so pravzaprav zelišča, ki blagodejno vplivajo na naše počutje in telo.

Uporaba začimb v kulinariki

Začimbe, ki v kuhinji ne smejo manjkati

Spodaj bom naštela nekaj zelišč oziroma začimb, ki po mojem mnenju ne smejo manjkati v nobeni kuhinji.

Uporaba začimb v kulinarikiBazilika

Je zelo aromatična začimba, ki zraste do 16 centimetrov visoko. Ima podolgovate koničaste liste, ki so gladki in lepe zelene barve. Zelo rada raste na sončni legi, saj obožuje toploto. Ne mara pa zime, zato jo moramo v zimskem času prestaviti na toplo (ponavadi v notranje prostore ali rastlinjak, ki je ogrevan). Njena aroma je zelo vabljiva in je v kulinariki nepogrešljiva. Če nas mučijo glavoboli in nespečnost, si lahko naredimo zvarek iz bazilike.

V kulinariki pa jo uporabljamo v zeliščnih maslih, omakah, juhah, solatah, mesu, jagnjetini, ribam, testeninam, picam, paradižniku, mocareli, …  dodamo jo lahko tudi raznim sladicam, sorbetom in tudi kisu, jedem iz graha, fižola in gob.

Drobnjak

Ki ga imenujemo tudi kar šnitloh je začimba, ki zraste skoraj do 50 cm v višino. Njegova stebelca so votla in njegov okus se preliva z  okusom čebule in česna. Drobnjaku je zima prijazna in nam bo prezimil, če ga imamo na vrtičkih. Vrtiček nam krasijo tudi njegovi lepi cvetovi, ki so svetlo vijolične barve. Drobnjak ima veliko vitaminov C, A, B12, B2… Je zelo zdravilen, še posebno za slabokrvne, pospešuje prebavo in odvajanje vode.

V kuhinji uporabljamo stebelca, ki jih sesekljamo in prav tako njegove cvetove.Uporabljamo ga solatah, juhah, jajčnih jedeh in v kombinaciji s skuto, dodajamo ga prelivom za solate, … Tudi v različne pekovske iuzdelke.

Majaron

Je nizek grmiček, ki zraste do 50 cm visoko. Je zelo prijetne arome, začarajo pa nas njegovi cvetovi, ki so svetlo rožnati ali beli. Majaron lahko uporabljamo za čaj, saj krepi živčevje, spodbuja tek in lajša težave dihalnih poti. Uporabljamo ga tudi v različnih eteričnih oljih, ki jih lahko dodamo v masažne kreme, in nam tako lahko pomaga pri zvinih, mišičnih krčih,itd.

V kulinariki je nepogrešljiv, saj ga uporabljamo k različnim jedem kot so: svinjska pečenka, jagnjetina, nepogrešljiv je v času kolin in izdelavi klobas, popestri tudi krompirjeve juhe, enolončice, obare, kisle juhe, itd.

Koper

Je zelo velika rastlina, saj zraste do kar 1  metra visoko. Ponavadi ga sejemo ob robu vrta, na sončno lego, saj obožuje sonce. Njegovi cvetovi so rumene barve in so razporejeni v nekakšne dežnikaste klobučke. Koper in janež sta med seboj zelo sorodna, saj ju uporabljamo za lajšanje enakih tegob, kot so: napihnjenost, krči, lajšanje menstrualnih krčev. Koper je nepogrešljiv tudi pri dietah brez soli, saj vsebuje veliko mineralnih snovi.

V kulinariki ga uporabljamo predvsem na ribah, svinjini, teletini, jagnjetini, govedini, paše h kumaram, omakam, juham, krompirju, bučam, paradižniku, zelju, jajčnim jedem, jabolčnim pitam, kolačem in kruhom.

Kumina

Zraste do 60 cm visoko in je zelo zanimiva, saj je dvoletnica. Veste zakaj? Dvoletnica je zato, ker se prvo leto razvije samo rozeta. Drugo leto pa si privošči vitka, robata stebla in liste, ki so deljeni. Kumina cveti belo in iz teh cvetov nastanejo aromatična semena, ki spominjajo na polmesec. Kumino uporabljamo, če nas napenja (jo kar žvećimo), proti krčem, napihnjenosti, izboljšuje tek in osvežuje dah.

Kumino dodajamo pecivom, kruhu, pogačam, omakam, enolončnicam in jedem na žlico (npr. golaž), zelju, krompirju in različnim prilogam. Nepogrešljiva je tudi v prežganki.

Uporaba začimb v kulinarikiPeteršilj

Je košat in zraste do 50 cm visoko. Njegovi lističi so zelene barve. Peteršilj potrebuje za svojo rast polsenčno lego in vlažna tla. Peteršilj se pri nas uporablja kot eno najbolj zdravilnih zelišč. Uporabljamo ga za čiščenje krvi, krepi kosti, živčevje in imunski sistem.

V kulinariki ga uporabljamo za različne omake, solate, jajčne jedi, mesa in rib.

Rožmarin

Je zimzelen grm, ki zraste vse do 2 m visoko. Rožmarin izvira iz krajev ob morju, doma pa si ga posadimo kar v ogromen lonec. Uporabljamo ga večinoma v eteričnih oljih, tudi kremah. Odličen je tudi kot čaj. Rožmarin krepi in pomirja živce, pomaga tudi pri nizkem pritisku. Pospešuje tudi rast las in je odličen odganjalec mrčesa.

V kulinariki ga uporabljamo pri jedeh iz divjačine, ribah, jagnjetini, dodajamo jedem iz paradižnika, krompirju in kot dodatek k olju.

Šetraj (šetrajka)

Zraste do 60 cm visoko in ima gladke zelene liste, ki so suličaste oblike. Če si iz šetraja pripravimo čaj, bo ta idealen za lajšanje težav kot so napenjanje, slabost in želodčni krči. Blagodejno deluje tudi pri prehladih, kašlju, bolečinah v grlu in pri odpravljanju glist. Spodbuja izločanje seča, zato pomaga pri putiki in ledvičnih kamnih.

Ni pa uporaben le v zdravilstvu, v kulinariki pa ga uporabljamo pri pripravi mesnih jedi in rib, še posebno priporočljiv za uporabo pa je pri stročnicah (grah, fižol, leča, … ).

Timijan

Je plazeč grmiček. Liste ima temno zelene, njegovi cvetovi pa svetlo vijoličaste barve. Timijan zahteva sončno lego in suha tla. Zelo učinkovit je pri lajšanju kašlja, pomaga pri vročini in krčih. Povečuje tudi telesno odpornost, krepi in pomaga pri nespečnosti. Tudi v kozmetiki ga lahko uporabljamo za odpravljanje prhljaja in mozoljev.

V kulinariki pa ga uporabljamo za začinjanje perutnine, govedine, divjačine in svinjine, lososu. Tudi v gobjih jedeh se bo obnesel in pri pečenem krompirju, umešanih jajcih s slanino, v enolončnicah, … Tudi liker lahko naredimo.

Cimet

Je začimba predvsem za sladke jedi. Cimet pridobivajo iz cimetovega drevesa, ki se kot začimba uporablja v zvitih cimetovih palčkah ali pa zmleta v prah. Cimet se uporablja protivnetno, ter za imunski sistem. Pomaga tudi pri zniževanju sladkorja v krvi.

V kulinariki cimet uporabljamo za pripravo kuhanega vina in kompotov, mlečni riž, pri vkuhavanju sadja, nepogrešljiv je pri pripravi pečenih jabolk, poda se k bananam, … Nepogrešljiv je pri peki sladic, jabolčnem zavitku in drugih sladicah z jabolki, paše k skuti, dodajamo ga v smutije in še in še …

Uporaba začimb v kulinariki

Koriander

Zraste do 60 cm visoko, njegovi cvetovi so beli, njegov vonj pa je zanimiv, nekoliko po gnilobnem. Pri koriandru so užitni tako listi, kot cvetovi in na koncu, ko dozorijo še sememna.

Koriander dodajamo jedem iz svinjine, nadevom za perutnino, tudi pri vlaganju korenja, zelja, ohrovta in rdeče pese se obnese. Uporabljamo ga tudi pri nekaterih pecivih.

Žafranika

Je zelo razraščena enoletnica, s suličastimi listi, njeni cvetovi so rumeno oranžne barve. Zraste do kar 150 cm visoko, vsaka vejica pa naredi kar 4 do 5 cvetov. Ima zelo močne korenine, zato tudi uspeva v suhi klimi, je pa zelo občutljiva na mraz in slano.

V kulinariki uporabljamo zgolj posušene cvetne lističe, ki jih dodajamo k juham, omakam in rižu.

Kurkuma

Pri nas ne uspeva, gojijo jo na Kitajskem, Indiji in Indoneziji. Zraste do 1 metra. Kurkuma je tesna sorodnica ingverja. Če imamo eterično olje kurkume, nam bo le-to pomagalo zoper žolčne kamne, saj jih topi.  Uporablja se tudi pri zdravljenju rakastih obolenj in luskavici. Pomaga tudi pri čiščenju jeter ter krepitvi imunskega sistema.

V kulinariki jo večino uporabljamo, da jedem damo barvo, saj njena rumena barva jedi zelo popestri, njena aroma pa ni bistvena za jedi. Vseeno paše k perutnini, bučkam, testeninam, …

Klinčki

Ali nageljnove žbice, so močno dišeči in rahlo pekoči posušeni popki, ki zrastejo na drevesu imenovanem klinčevec, ki zraste tudi do 12 metrov visoko. Obrane popke posušimo, postopek sušenja pa je dokaj dolg, saj jih sušimo kar tri dni, da so pripravljeni za kulinariko.

Pri kuhanju ponavadi uporabljamo cele, pri peki pa mlete. Uporabljamo jih za pripravo raznih kompotov in omak (npr. vinska omaka), lepo se podajo k svinjini (pečenka), pa vročih pijačah (npr. kuhano vino, jabolčnik, …) in seveda – pecivih.

Poper

Je ovijalka in ob opori zraste kar do 10 metrov visoko. Največja domovina popra je Indija. Dan danes poznamo več vrst popra, kot so: beli poper, črni poper, zeleni poper in rdeči poper. Vsaka vrsta popra ima svoj pomen. Beli poper so zrela semena, črni poper so nezrela posušena semena, zeleni poper so prav tako nezrela posušena semena. Med črnim in zelenim poprom je razlika zgolj v tem, da zeleni poper po nabiranju vložijo v slano vodo ali pa ga na hitro posušijo na izjemno visoki temperaturi. Rdeči poper pridobivajo iz zrelih semen. Zato je v kulinariki najbolje uporabljati kar mešanico poprov.

V kulinariki pa sta najbolj uporabna črni poper, ki ga uporabljamo za pripravo pečene ali dušene govedine, za pripravo temnih omak in za jedi iz stročnic, ter beli poper, ki ga  uporabljamo za  začinjanje perutnine in drugih vrst belega mesa, za pripravo svetlih omak, krompirjevih jedi, majoneze, sirovih jedi in za fondije.

Uporaba začimb v kulinarikiČili

Je ostra začimba, ki prihaja iz rodu paprik. Gojimo jo v vrtičkih ali v okrasnih loncih. Poznamo več vrst in oblik čilija (plodovi so lahko zeleni, rumeni, rdeči, zlato rumeni in oblike so lahko podolgovate, okrogle, rožice, itd. ). Tudi enako pekoči niso in jih glede na jakost uvrščamo vse od blago pekočih do zelo pekočih. V pomoč pri tem nam je Scovillova lestvica vročice (SHU). Najmanj pekoči čiliji imajo tako jakost okoli 250 SHU, najbolj pekoči pa tudi prek  1.000.0000 SHU. Trenutni rekorder v svetu čilijev je čili Carolina Reaper, ki je na merjenju za knjigo rekorderjev dosegel vrtoglavih 2,2 milijona SHU, njegova povprečna vrednost (če ga gojimo na vrtu), pa dosega okoli 1,6 milijona SHU.

Plodove čilija poberemo in iz njih skuhamo čilijevo omako, lahko vložimo v kisu, lahko jih polnimo in vložimo, uporabljamo sveže ali pa jih posušimo in zmeljemo. Poznamo tudi čilijevo olje. Čili uporabljamo za začinjanje zelenjavnih jedi, omak, kot dodatek k siru, zelenjavnim enolončnicam. Uporabljamo ga tudi za omake kot je tabasko in razne salse (zanimivost, poznamo dvoje vrst čilijevih omak: fermentirane (Tabasco) in kuhane omake). Nepogrešljiv pa je pri mehiški jedi čili con carne. In še kje. Pravzaprav je čili uporaben povsod, kjer si želimo pikantnost.

Ingver

Začimbna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko in ima 20 cm dolge korenike, ki se uporabljajo tako v kulinariki kot v zdravstvu. Ingver je zelo zdravilen, naj naštejem le nekaj pozitivnih učinkov: preprečuje oziroma lajša potovalno slabost, blagodejno deluje zoper glavobol, hladno potenje, vrtoglavico in drisko. To je le drobec njegovih koristnih lastnosti.

V kulinariki pa ga uporabljamo za sadne solate, kompote, razne kolače in piškote, odlično popestri marmelado. Delamo napitke, kot so: ingverjev čaj, ingverjev ledeni čaj, ingverjevo vino, ingverjevo pivo in ingverjeva kava, ga dodamo smutijem, … Dobro poznan je tudi kandiran ingver. Dodajamo ga jedem (npr. v juho, sladkemu krompirju), …

Muškatni orešček

Je drevo, ki zraste do 20 metrov visoko in obrodi kar do 2.000 plodov. Iz muškatnega oreha lahko pridobivamo eterična olja in muškatno maslo.

V kulinariki ga uporabljamo kot orešček, ki si ga po potrebi naribamo, lahko pa kupimo tudi mletega, a je sveže nariban precej bolj aromatičen. Muškatni orešček uporabljamo za pripravo špinače, cvetače, brstičnega ohrovta, ohrovta, bučk in drugih zelenjavnih ter krompirjevih jedi, riža in finega peciva ter sladkih jedi.

Lovor

Je zelo aromatično vsem poznano drevo ali grm, ki lahko zraste tudi do 10 m visoko. Lovor ima bogato zgodovino. Starogrški mit pripoveduje, da je bog Apolon z ljubezenskimi željami zasledoval nimfo Dafne, ker mu ta ni mogla več uiti in se skriti pred njim je poklicana na pomoč boga Zevsa in ta jo je spremenil v lovorjev grm. Lovorove liste lahko tudi prekadimo in jih uporabljamo za odganjanje mrčesa.

Lovor uporabljamo kot začimbo pri pripravi riža, pri vlaganju zelenjave (rdeča pesa, kumarice in gobe, … ), gostih juh, krompirjeve in fižolove juhe, jedi iz kislega in svežega zelja.

Origano

Trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste do približno pol metra visoko. Čaj je zelo priporočljiv pri prehladu, želodčnih krčih, črevesnih krčih, napihovanju in lajša revmatične bolečine.

V kulinariki pa ga uporabljamo za pice, paradižnikove jedi in omake, omake, jedi iz jajčevcev, bučk, paprike, …

Uporaba začimb v kulinarikiSol

Sol je osnovna, nepogrešljiva začimba, ki jo dodamo k vsaki jedi. Poznamo več vrst soli: morsko, kameno in evaporirano sol. Sol uporabljamo tudi za mehčanje mesa. 

Zelena

Je rastlina, ki je zelo podobna peteršilju, ampak vsebuje malo manj vitaminov. Zaradi njenega zelo prijetnega vonja in okusa, je v kulinariki priljubljena. Razlikujemo med stebelno, listnato in gomoljno zeleno.

Zeleno pripravimo poleg drugih začimb za jušno zelenjavo, prav tako z njo odišavljamo juhe in omake.

Brinove jagode

Brin je grmovnica, a lahko zraste tudi kot nizko drevo, ki ima zelene igličaste liste. Plodovi, brinove jagode so sprva zelene in zorijo dolgih 18 mesecev. Dozoreti plodovi so škrlatno-črno modre barve. Uporaben je tudi brinov les, ki se uporablja za izdelavo manjših škatel za sir, maslo in pa tudi za izdelavo kuhinjskih nožev.

V kulinariki pa uporabljamo brinove jagode, ki jih dodajamo k mesu (predvsem divjačina, pa tudi govedina, žrebičje meso), obaram, omakam in nadevom.

Gorčična semena

Grki so v 4. stoletju pred našim štetjem gorčična semena uporabljali kot zdravilo in ne kot začimbo. Gorčična semena so bila v medicini namenjena za zdravljenje kačjih pikov, proti izpadanju las, gobavosti in proti ušem. Kasneje so celo trdili, da gorčična semena krepijo prebavo in drobijo težke jedi. Gorčična semena lahko uporabljamo v obliki semen, mleta (gorčična moka) ali pa industrijsko pripravljeno v pasto.

V kulinariki gorčična semena uporabljamo za vložene kumarice in vso ostalo vloženo zelenjavo, ter nekatere klobase in salame. Gorčico kot pasto pa uporabljamo kot prilogo k mesu, hrenovkam, jedem z žara, dodajamo jo tudi lahko k zmesi mesa iz mletega mesa za zrezke in pred pečenjem premažemo z njo mesne zavitke, kotlete, pečenko, … Dodajamo jo v krompirjevo solato, …

Limonska trava

Je tipično travnata in zraste do 150 centimetrov visoko, njeni listi pa zrastejo do 40 centimetrov. Čeprav je limonska trava tropska, lepo uspeva tudi v naših vrtovih. Ker je to tropska rastlina, pri nas ne prezimi, zato jo jeseni porežemo na 15 centimetrov visoko in jo presadimo v večji lonec, ter jo prestavimo v ogrevan rastlinjak ali pa v notranje prostore. Limonska trava je zelo aromatična rastlina.  Uporabljamo jo za blaženje težav z želodcem, dihali, nespečnost, vročino in krepi imunski sistem. Limonska trava pomaga tudi pri sladkorni, raku in razstrupljanju telesa.

V kulinariki jo uporabljamo za pripravo azijskih jedi, morskih sadežev, rib, perutnine, govedine in svinjine.

Piment

Je zimzeleno drevo, ki obrodi jagode. Te jagode so tako dišeče, da spominjajo na aromo pomešanih začimb klinčka, cimeta, muškatnega oreščka in popra. Ime Piment je dobil po Kolumbu, ki je poper zamenjal za piment, ker imata oba oster okus.

Indijanci in Maji so ga nekoč uporabljali kot aromo za čokolado, mi pa ga v kulinariki uporabljamo za pripravo omak, mlečnega riža in zdroba, nekaj vrst peciva, mesnih in ribjih jedeh in pri pripravi divjačine.

Uporaba zelišč v kulinariki

Kardamom

Je začimbna rastlina, ki ima živo zelene liste. Obrodi stroke, v katerih so rdečkasto rjava semena. Kardamom je značilen za Azijsko kuhinjo, Arabci pa ga dodajajo v kavo.

Pri nas ga v kulinariki uporabljamo za razna peciva, sadne solate, mlečni riž in mesne kroglice. Tudi marmeladam ga lahko dodamo.

Curry

Curry (kari) ali mešanica začimb, ki se uporablja večinoma za pripravo Azijskih in Indijskih dobrot. Kari sestavlja kar 15 sestavin,  v Indiji jih zmešajo kar iz 36 sestavin. Mi pa poznamo osnovne sestavine za karij, ki so: kajenski poper, črni poper, nageljnove žbice, kumina, koriander, ingver, kurkuma, muškatni orešček, muškatni cvet, gorčična semena in pimet. Tako si doma lahko sami pripravimo kari in ga uporabljamo za pripravo rib, perutnine, svinjine, teletine, čičerike, riža, zelenjave, omak in jajc.

Žajbelj

Žajbelj ima zelo bogato zgodovino. Rimljani so imeli žajbelj za sveto rastlino, saj je bilo njegovo nabiranje povezano s številnimi obredi. Grki pa so žajbelj uporabljali pri kačjih ugrizih. Mi pa žajbelj poznamo kot zdravilo proti vnetemu grlu, kot blago odvajalo in da spodbuja tek.

Žajbelj ima nekoliko pekoč okus, zato ga ponekod uporabljajo tudi kot začimbo pri pripravi nadevane perutnine in omakah. Nemci pa ga uporabljajo za začinjanje klobas. Sicer pa lahko žajbelj uporabljamo tudi v prilogah iz divjega ali rjavega riža, ječmena in leče, lahko pa z njim popestrimo tudi omake in mineštre. Svež žajbelj lahko uporabimo tudi v različnih omletah, celo sladicah. Lahko ga dodamo tudi k ribam in morskim sadežem. Nikakor pa ne pozabimo, da je odličen tudi žajbljev čaj.

Uporaba zelišč v kulinariki

Komarček

Kmenovan tudi koromač, je modrikasta rastlina, ki zraste tudi do 2 metra visoko. Komarček uporabljamo predvsem za čaj pri dojenčkih, da pomirja želodček. Predvsem pa ga uporabljamo pri kašlju in bronhitisu.

Komarček lahko dajemo tudi v zelenjavne jedi, fižol in lečo, juhe, lahko pa ga uporabimo tudi za nekatere sladice.

Luštrek

Začimbna rastlina, ki zraste lahko tudi do 2 metra. Iz korenin luštreka pridobivamo eterično olje, ki odganja vetrove in pomaga pri izkašljevanju. Luštrek se kot začimba goji po vrtovih, uporabljamo ga predvsem v zelenjavnih juhah, dodajamo ga tudi goveji juhi. Dobro se obnese v rižotah, ričetu, obarah, ragujih, … Uporabimo ga kot dodatek solatam ali polivkam za solate. Tudi s skuti se poda.

Melisa

Je zelo košata in ima svetlo zelene liste, ki so jajčasti in po robovih malo nazobčani. Cvetove ima zelo majhne, bledo rumene. Režemo jo pred cvetenjem. Melisi ustreza zelo sončna lega. Če list melise podrgnemo med prsti, nas njen vonj nekoliko spomni na vonj limone. Iz melise si večinoma pripravljamo čaj, lahko pa si naredimo tudi mazilo, ki je zelo dobro za vene, zoper hemeroide, udarnine in podplutbe.

V kulinariki pa jo uporabljamo za majonezo, kislo zelje, perutnino in svinjino, tudi omletam. Dodamo jo tudi med solate, sadne solate, napitke, in sirupe.

Meta

Je trajnica, ki zraste do 90 centimetrov in se zelo hitro, košato razrašča. Steblo ima rdečkaste barve njeni listi pa so zeleni, ovalni z nažaganim robom. Cveti škrlatno vijoličasto. Režemo jo pred svetenjem. Poznamo veliko vrst mete: navadno, poprovo, maroško, … Pomaga pri prehladih, gripi in olajša dihanje.

Iz mete pripravljamo razne sirupe, sokove, smutije, marmelade, kise, … Nepogrešljiva je pri pripravi krvavic. Dodamo jo lahko tudi k krompirju, grahu, perutnini, ovčetini. Zelo priljubljena je kot dodatek poticam, tortam in čokoladi.

Janež, pehtran in dimljena rdeča paprika v prahu. Foto: Irena Sušnik Trojar

Janež

Zraste do 60 centimetrov visoko, njegovi cvetovi so beli, ko dozori so semena rjavkasta, podolgovata in koničasta. Skoraj, da spominja na kumino. Semena zelo omamno dišijo. Gojimo ga na vrtu, ker je zelo visok. Potrebuje sončno lego, razmnožuje pa se sam, ko veter raztrosi njegova semena. Največkrat ga uporabljamo pri težavah s prebavo in blaženju krčev, posebno pri dojenčkih, kar je le še en razlog več, zakaj je janež nepogrešljiv v naših kuhinjah. Pospešuje tudi nastajanje mleka pri doječih mamicah.

Janež uporabljamo za zelenjavne in sadne solate, največkrat v pecivih kot je janežev biskvit, in za janeževe upognjence. Pa tudi v juhah se dobro obnese. Iz njega kuhamo čaj.  Mešamo ga lahko z drugimi začimbami kot so cimet, klinčki, kumina, koromač, muškatni orešček, piment …

Pehtran

Je trajnica, ki zraste do 100 centimetrov visoko. Njegovi listi so zelo svetlo zeleni in lahko tudi belo zacveti. Pehtran uporabljamo pri motnjah presnove, spodbuja apetit in pospešuje potenje. Predvsem pa zelo pomaga pri oslabljenem delovanju ledvic in zastajanju urina, pri putiki, revmi, blaži bolečine zobobola in pomirja.

V kulinariki ga uporabljamo za tatarsko omako, holandsko omako, juhe, solatne prelive, k stročjem fižolu, skutne namaze, piščancu,  štrukljem. Super je tudi v pecivih, piškotih in seveda, v vedno odlični pehtranovi potici.

Sladka/pekoča paprika (mleta)

Vsi poznamo papriko, ki jo pridelamo na vrtovih. Sladka paprika je najprej vrtnina, ki nam lahko zraste kar do 80 centimetrov visoko in pridobi lepe zelene plodove, ti plodovi se čez čas pobarvajo rumeno oranžno in, če je ne poberemo že prej, dobimo končni rezultat – lepe rdeče paprike. Te rdeče paprike posušimo na zraku ali pa s sušilcem zelišč/začimb.

Nato jo zmeljemo v lep aromatičen prah, ki ga pri kuhanju uporabimo za številne mesne jedi, jedi iz fižola in kislega zelja. Jedem daje čudovito aromo, barvo in gostoto, zato je mleta paprika nepogrešljiva v pasulju, segedinu in paprikašu, pa tudi čuftih, polnjenih paprikah in še kje.

Dimljena sladka/pekoča paprika (mleta)

Pridobivamo jo tako, da jo dimimo na naravnem dimu z kurjenjem hrastovih drvi. Uporabljamo jo za mariniranje mesa pred peko ali najboljša je ko imamo peko na žaru, za mesne juhe, enolončnice in omake, tudi krompir. Tradicionalno pa se uporabljala kot skrivnostna sestavina v jedi pealja in pri španskih jedeh. Ste vedeli da je jed pealja sestavljena iz polžev, zelenjave in riža? To je bila v 19.stoletju jed kmetov saj so v ponev dali kar so našli in začinili z sladko dimljeno papriko ali pa z pekočo.

Vanilja v prahu in kajenski poper. Foto: Irena Sušnik Trojar

Kajenski poper

Je ena najbolj zdravih začimb, saj vam pomaga pri različnih zdravstvenih težavah in pri odpravljanju odvečnih kilogramov. Kajenski poper ni samo začimba, ki poskrbi, da je jed pekočega okusa ampak pomaga tudi pri težavah z artritisom, spodbuja vaš metabolizem, je hitra pomoč pri zamašenem nosu, pomaga tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja, bolšja prekrvavitev in niža krvni tlak, ker spodbuja metabolizem je v pomoč pri prebavi in razstrupljanju telesa.

Kajenski poper uporabljamo za pripravo pikantnih mesnih, ribjih in zelenjavnih jedi. Primeren je tudi za druge raznovrstne jedi, posebno tiste, ki jim želite pričarati pekoč mehiški pridih, okus. In če želimo, ga lahko za malo pikantnosti dodamo tudi sladicam.

Vanilija

Je posušen strok rastline vanilla, ki pa izvira iz države Mehika. Vanilja je cenjena zaradi svojega sladkega okusa in prijetnega izrazitega vonja. Najpogosteje jo uporabljamo za pripravo sladic, sladoleda, mlečnih jedi (npr. mlečni riž) ali pa iz nje naredimo domač vanilijev sladkor, ki nam še kako prav pride pri pripravi sladic.

Ocena:
Skupaj: 1 Povprečno: 5]

Dodaj odgovor