Domača pica s svežimi šampinjoni

Domača pica je tista jed, ki vsake toliko tako prija kot kosilo ali prigrizek s prijatelji. Mi jo radi obložimo z različnimi mesninami, različnimi vrstami sira, koruzo in s svežimi šampinjoni. Včasih proti koncu peke nanjo damo tudi sveže jajce.

Dolgo sem bila sicer proti domači pici, ker se mi zdi pečena v krušni peči tista ta prava pica, ampak sčasoma so me domači le prepričali, da sem jo večkrat spekla in zdaj je redno na meniju, saj iz malo nižje navedenih sestavin zamesim testo, ki je pečeno ravno prav hrustljavo in mehko v sredini. Ne maram preveč debelega testa, mora pa biti okusno. In tole vsekakor je.

Na pici imamo radi tudi gobe, šampinjone. Pogosto uporabim vložene, a se mi zdijo sveži šampinjoni, ki jih sama popražim v suhi ponvi, toliko okusnejši.

Pripomočki za domačo pico s svežimi šampinjoni:

• pekač velikosti 39 x 44 cm

Sestavine za domačo pico s svežimi šampinjoni:

Za pekač velikosti 39 x 44 cm:

• 310 g mehke bele pšenične moke (tip 400) + nekaj za valjanje
• 1/4 kocke kvasa
• 1 žlička sladkorja
• 2 dl tople vode (in mogoče še kakšna žlička zraven)
• 1/2 žličke soli
• 1 žlica sončničnega olja
• 0,25 dl kečapa
• 0,25 dl pasiranega paradižnika
• 220 g sira (uporabljam masdamer, ementaler, tilzit, čedar …)
• 130 g poljubnih mesnin in salam (šunka (priporočam pečeno ali kuhano, saj je kvalitetnejša od pica šunke), pršut (lahko tudi kuhan ali pečen), mortadela, slanina …)
• 2 ščepa posušenega origana
• 60 g vložene koruze
• 65 g svežih šampinjonov

Postopek za domačo pico s svežimi šampinjoni:

Domačo pico pripravimo tako, da najprej naredimo testo. Zanj najprej pripravimo kvasec, saj bomo zamesili kvašeno testo za pico. Pripravimo si 310 g bele pšenične moke in 2 dl tople vode. Od moke vzamemo 1 žličko in jo stresemo v skledico. Dolijemo za nekaj žlic vode (od 2 dl). Premešamo, da ni grudic.

Potem dolijemo preostanek od 2 dl vode in dodamo še 1 žličko sladkorja ter nadrobimo 1/4 kocke kvasa. Premešamo in pustimo stati približno 10-15 minut, da kvasec vzhaja.

V posodo, v kateri bomo umesili testo, stresemo preostalo moko (torej okoli 300 g). Na sredini naredimo jamico, okoli, po robovih pa posujemo pol žličke soli.

Ko kvasec vzhaja, ga zlijemo v jamico v moki.

Potem začnemo mesiti testo. Lahko si pomagamo s kuhalnico ali električnim strojčkom – uporabimo nastavek za gnetenje.

Testo za domačo pico gnetemo slabih 10 minut, da postane elastično. Če se takoj na začetku testo nikakor ne sprime in ostajajo drobtine oz. svaljki, ki se ne spojijo v kepo, dodamo še malo vode – a pozor, dodamo res malo vode, to pomeni 1 žličko in še nekaj časa gnetemo. Šele potem po potrebi dodamo še eno žličko in tako naprej, nikar ne vlijemo preveč vode naenkrat.

Po približno 10 minutah strojnega gnetenja testo zgleda nekako takole.

Kepico testa za domačo pico zdaj naoljimo z vseh strani in jo pokrijemo s kuhinjsko krpo. Postavimo jo na toplo mesto, kjer naj vzhaja približno 1 uro. Sama jo najpogosteje postavim v pečico, ki jo segrejem na slabih 50 °C, nato pa jo izklopim. Tako je ravno prav topla in testo lepo vzhaja.

Ko testo podvoji volumen, je čas, da ga razvaljamo. Površino, na kateri ga bomo razvaljali, pomokamo in s pomočjo valjarja testo razvaljamo na velikost in obliko pekača. Testo po spodnji strani pomokamo, tako da se ne prijema na podlago in ga prestavimo na pekač. Tega ne oljimo in ne uporabimo papirja za peko, saj moka poskrbi, da testo se ne prime na pekač.

Ko je testo na pekaču, ga premažemo s kečapom in pasiranim paradižnikom. S pripravo pice ne hitimo preveč, saj medtem ko zlagamo sestavine na testo, to še malo vzhaja in bo tako rahlejše in tako okusnejše.

Čez posujemo 2 ščepa posušenega origana. Več okusa bomo dobili, če origano malo pomanemo med prsti.

Nato pico obložimo s poljubnimi salamami oz. mesninami, npr. šunko (priporočam pečeno ali kuhano, saj je kvalitetnejša od pica šunke), pršuta (lahko tudi kuhan ali pečen), mortadele, slanine … Posamezne vrste mesnin lahko zlagamo drugo čez drugo ali drugo poleg druge, tako da bo na vsakem delu pice drugačen okus.

Domača pica se mi zdi okusnejša, če je obložena s svežimi šampinjoni. Te pripravimo tako, da približno 5 ali 6 večjih šampinjonov speremo pod vodo, da jim odstranimo umazanijo, potem pa jih z nožem narežemo na lističe. Damo jih v ponev ali posodo (moja ima teflonsko prevleko, sicer pa posode ne naoljimo) in jih na višji temperaturi pražimo približno 5 minut. Vmes jih tudi posolimo in večkrat premešamo, da se lepo zapečejo z obeh strani.

Ko se šampinjoni pražijo, na pico posujemo sir. Naribamo 220 g poljubnega sira in ga enakomerno potresemo po pici.

Ko so šampinjoni lepo popraženi, torej rjavkasti, jih razporedimo po pici.

Čez vse to potresemo še 60 g vložene in odcejene koruze.

Tako pripravljeno domačo pico postavimo v klasično pečico, ogreto na 175 °C in jo pečemo 15-20 minut. Takrat mora biti testo na otip še malo mehko, ampak ob robovih se lepo vidi, da je že pečeno. Pico vzamemo iz pečice in jo kar na pekaču (če je odporen na praske) razrežemo na kose, velike približno 10 x 10 cm. Zlagamo jih na servirno desko, ki jo čimprej postavimo na mizo, saj je pica najboljša še vroča.

Da pa pica ostane vroča čimdlje, lahko nekaj kosov pustimo na pekaču in ga postavimo nazaj v izklopljeno, a še vedno toplo pečico.

Tukaj pa sem zbrala nabor jedi, ki sem jih v preteklih letih postregla gostom. Vsi so okusni, privlačni na pogled in malo drugačni, kar mi je pri prigrizkih zelo všeč:

• Mesni burger s sirom z modro plesnijo.
• Čičerikin burger.
• Kruh s česnom, sirom in šunko – zvezda omizja.
• Mesni venec s čebulo in brokolijem.
• Mesni venec s koruzo in fižolom po mehiško.
• Kruhki s hrustljavo zapečeno slanino.
• Hrustljavi kruhki z lososom in sirom.
• Topli kruhki s smetanovim nadevom.
• Pečeni žepki z zelenjavo in sirom.
• Dvojne tortilje z zelejavnim in mesnim nadevom.
• Slasten sirov fondue.
• Mesni fondue.
• Sadna nabodala – privlačen in zdrav prigrizek za otroško zabavo.

Uživajte in dober tek!