Fermentiranje ali kisanje bučk ali buč
Fermentiranje ali kisanje bučk ali buč je postopek shranjevana bučk za čas, ko na vrtovih ni več zelenjave v izobilju. Tako fermentirane bučke ali buče uporabimo namesto solate, preprosto za prilogo mesnim jedem ali pa jih dodamo enolončnicam.
Fermentiranje zelenjave za ozimnico, spada med najstarejše postopke shranjevanja zelenjave, to je pravzaprav čisto navadno kisanje različne zelenjave. Po tem postopku shranjevanja si pripravimo okusno, kislo in tudi zdravo zelenjavo, ki vsebuje veliko mlečnokislinskih bakterij, ki so naravni probiotik.
Bučke ali buče so koristne za naše telo, saj vsebujejo ogljikove hidrate, beljakovine, kalcij, fosfor, železo, lutein, betakaroten, provitamin A, vitamina C in E, vsebujejo tudi veliko vode in vlaknin, zato so tudi odlično dietno živilo, na 100 g vsebujejo le 19 kalorij.
Fermentiranje bučk ali buč – pripomočki
- 4 l stekleni kozarci, ali posoda po želji, primerna za shranjevanje živil
- strojni ali ročni rezalnik
- bombažna tkanina ali gaza, ki je zračena
- pokrovčki za pokrivanje
Fermentiranje bučk ali buč – sestavine
Za 3 kg fermentiranih ali kislih bučk ali buč:
- 3 kg očiščenih jedilnih bučk ali buč
- 50 g morske soli
- 6 listov lovorja
- 15 zrnc celega popra
- voda po potrebi
Fermentiranje ali kisanje bučk ali buč
Bučke ali buče (v nadaljevanju uporabljen izraz bučke) operemo in preverimo, kako trd je njihov olupek, če imajo trd olupek, jih olupimo. Ali je olupek trd preverimo tako, da z nožem na rahlo zarežemo v bučko in če se prereže, bučk ni treba lupiti.
Za kakovosten shranek pa je pomembna tudi posoda, najbolj primerna je steklena, keramična ali lesena posoda.
Bučkam odstranimo pecelj in trde pečke, mehko sredico lahko pustimo in pripravimo kose, ki jih bomo ročno ali strojno naribali na velikosti, kakor za ribanje repe.
Naribano bučko razdelimo na 3 krat po en kilogram, da lažje razporedimo sol, poper in lovorjev list. Tudi sol si razdelimo na 3 dele.
Pričnemo nalagati v posodo tako, da jo med plastmi posolimo in pritiskamo, da tekočina od bučk priteče nad naribane bučke, ko končamo prvi kilogram, dodamo še lovorjev list, zrna popra in dodamo še sol, če nam je ostala. Tako ponavljamo, da porabimo vse bučke ali buče, sol, lovorjev liste in poper.
Bučke rade spustijo tekočino, ko jih posolimo in potlačimo, tako, da so bučke pod tekočino.
Vrhnji del moramo obtežiti, da je tekočina vedno nad bučkami.
Tako obtežene bučke pokrijemo z redko tkano bombažno tkanino ali gazo, ki je zračena, da sestavine dobijo dovolj kisika, tako se lahko naribana bučka fermentira.
Fermentacija poteka od 1 tedna pa tudi do 3 tednov, za fermentiranje je odvisno, kako na toplem stoji posoda z bučkami, najbolj ugodna temperatura je od 25 °C do 28 °C.
Ko ugotovimo, da so bučke ali buče ravno prav kisle, posodo dobro pokrijemo, da zrak ne prihaja več vanjo ter posodo prestavimo v hladen prostor, tako se fermentacija prekine. Kisle bučke ali buče po potrebi uporabljamo, če vidimo, da se je na vrhu tekočine nabrala smetana jo previdno poberemo z žlico in smetano zavržemo.
Vsakokrat, ko smo vzeli bučke ali buče iz posode ostale potlačimo, da so vedno v tekočini, če nam tekočine zmanjkuje, je najbolje, da zavremo vodo, ohladimo in z njo zalijemo bučke ali buče.
Bučke ali buče so hrana, ki jo lahko pripravljamo v mnogo različnih jedeh. Lučka Glaser
Pa poglejmo, kaj vse še lahko fermentirate:
