Kostanj v zasipnici

Kostanj v zasipnici je shranek, ki si ga pripravimo takrat, ko imamo na zalogi nabrani kostanj in bi ga radi shranili za kasnejši čas. Tako shranjen kostanj obdrži svojo svežino in okus vse tja do pomladi.

Kostanj je znanilec prihajajočih hladnih dni in idealno živilo, ki nam okrepi naš krvni obtok in imunski sistem. Že naši predniki so poznali zdravilno in koristno moč kostanja, ki ga pa Slovenci bolj malo uporabljamo. Upam, da se to kmalu spremeni. Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov in ima bogato mineralno sestavo, zato ima veliko kalorično vrednost. Zelo je bogat z vitamini B6, C in A, kakor tudi z minerali, kalij, fosfor, magnezij in kalcij. Pri pripravi kostanja moramo vedeti, da pečeni kostanj obdrži veliko več kalorij, kot če ga skuhamo.

 

Pripomočki za shranjevanja kostanja v zasipnici

• plastično vedro, lesena posoda s pokrovi, lahko tudi steklen kozarec
• mivka ali kremenčev pesek, pesek

Sestavina za shranjevanja kostanja v zasipnici

• kostanj, količina primerna, velikosti vedra, ki ga bomo uporabili

Postopek shranjevanja kostanja v zasipnici

Kostanj, ki smo ga nabrali, pregledamo in preberemo, takoj izločimo slabe in že napočene kostanje. Prebrane kostanje pustimo na sobni temperaturi, da se osušijo in izgubijo vlago, tako je njihova obstojnost shranjevanja daljša. Priporočljivo je tudi, da za zasipnico izberemo približno enako velike plodove kostanja, da si kasneje pri pečenju ali kuhanju olajšamo pripravo, saj bodo tako vsi kostanji istočasno kuhani ali pečeni.

Priskrbimo si še suho mivko ali kremenčev pesek, v katerega bomo shranili nabrani kostanj. Uporabimo lahko tudi pesek, ki mora biti prav tako suh, zato je najbolje, da ga najprej segrejemo v pečici ter s tem pri segrevanju uničimo tudi vse škodljivce, nato pesek ohladimo na sobno temperaturo.

 

Na dno vedra, ki mora biti čisto in suho, ali primerno plastično ali leseno posodo natresemo za dva do tri centimetre mivke ali kremenčevega peska in nato na njega naložimo kostanje, katerih pa ne smemo naložiti enega čez drugega. Ko je prva plast kostanja naložena, jo prekrijemo z mivko ali kremenčevim peskom (2-3 cm). Če uporabimo pesek lahko kostanj po enakem postopku nalagamo tudi v večji stekleni kozarec.

Čez ponovno damo plast kostanje, čez pesek … Ta vrstni red ponavljamo toliko časa, da vedro ali posodo napolnimo, seveda če imamo nabranega dovolj kostanja. Zadnja plast naj bo pesek.

Da pa bomo vedeli, kaj smo shranili v vedru ali posodi, na vrhu lahko pustimo dva do tri kostanje (ali pa na pokrov posode zapišemo kaj je v posodi oz. vedru shranjeno).
Posodo ali vedro je potrebno le še pokriti, da preprečimo dostop raznim divjim ljubiteljem kostanja. Napolnjeno posodo postavimo v hladen neogrevan prostor. Če shranjujemo v steklen kozarec, le-tega zapremo s pokrovčkom in ga postavimo v hladen temen prostor, kjer ni nihanja temperature, da se v kozarcu ne pojavlja vlaga. Tako shranjen kostanj je uporaben najmanj 4 – 5 mesecev.

Tako kot druge divje živalce si tudi ljudje pripravimo shranke za dolge mrzle zimske dni. Lučka Glaser

V zasipnici si lahko shranite tudi: rumeno kolerabo ali pa korenček.
V steklene kozarce pa lahko med drugim shranite tudi suhe klobase ali druge suhe prekajene izdelke.