Sušenje kakija
Tudi kaki lahko posušimo, tako kot recimo jabolka, slive in fige. Postopek sušenja kakija je enostaven, potrebujemo pa napravo za sušenje sadja oz. dehidrator. Pa kar nekaj časa tudi. Ampak med tem časom nam ni treba delati nič, vse opravi dehidrator, po koncu sušenja pa dobimo koščke suhega sadja, s katerim se bomo lahko sladkali še dolgo.
Suhi kakijevi krhlji so res okusen prigrizek, malica, otrokom jih lahko ponudimo namesto umetnih sladkarij ali pa jih uporabimo za dekoracijo raznih sladic.
Sama sicer ne maram nobenega suhega sadja, posušen kaki pa se mi zdi tako okusen, da bi ga pojedla kar preveč. 🙂 Sušenje kakija je vsekakor nekaj, kar se vam splača poskusiti, predlagam pa, da si (vsaj za prvič) dehidrator izposodite.
Pripomočki za sušenje kakija
- dehidrator
Sestavine za sušenje kakija
- poljubna količina kakija, ki še ni (popolnoma) zrel (uporabila sem sorti tipo in vanilija)
Postopek za sušenje kakija
Za sušenje kakija sem ponavadi izbrala sorto vanilija in ga posušila še preden je postal prezrel. Biti mora namreč še dovolj čvrst, da se nam med lupljenjem ne začne mazati po prstih. Sicer lahko kupimo tudi nedozorele kakije sorte tipo, ki jih namenoma oberejo toliko prej, da je lupljenje lažje. Seveda lahko olupek tudi pustimo na sadežu, kakor nam je ljubše, bo pa po koncu sušenja tisti del nekoliko trši. Nezrel sadež je za moj okus tudi posušen še vseeno nekoliko trpek, zato sama raje izberem že vsaj delno zrel kaki vanilija.
Ko izberemo kaki, ga po želji olupimo in mu odstranimo del s pecljem in posušenimi listi.
Olupljen kaki potem narežemo na rezine ali krhlje. Sama imam raje, da so po sušenju kakiji bolj tanki, zato jih narežem na približno 5 mm debele rezine. Na fotografiji je primer kakija sorte tipo, ki je bil srednje dozorel.
Na tej fotografiji pa je kaki sorte vanilija, ki je bil že nekoliko bolj zrel in zato tudi slajši.
Rezine kakija polagamo na pladnje dehidratorja.
Ko napolnimo poljubno število pladnjev, dehidrator zapremo in po navodili proizvajalca sadje tudi posušimo. Sama ga sušim na 60 °C približno 14-18 ur – čas sušenja je odvisen od debeline in zrelosti kakijevih krhljev ter tudi koliko posušene kakije želimo. Meni so všeč kar precej suhi, sicer pa to prilagodimo okusu. Predlagam, da spremljamo sušenje in vmes poskusimo, koliko je kaki že posušen in kako se nam to zdi. Je pa najbolje, da nekaj koščkov kakija vzamemo iz sušilnika in počakamo, da se ohladi, nato pa preverimo, koliko je suh in kakšnega okusa je.
Ko se odločimo, da je kaki dovolj posušen, dehidrator izklopimo in sama pustim sadje kar v njem, da se počasi ohladi. Pri pobiranju posušenih krhljev s pladnjev nam lahko ponagaja sladkor, ki je v sadju, saj se zaradi njega nekateri krhlji prilepijo, zato bodimo pri tem delu nežni.
Ohlajen posušen kaki preložimo v steklene kozarce s pokrovom in jih shranimo v shrambo.
Tako, kakijevi krhlji bodo tako vedno na zalogi za potešitev lahkote ali želje po sladkem. Dober tek!
Iz svežega kakija pa lahko pripravimo:
- Enostavno kakijevo torto brez moke.
- Beljakovo torto z vanilijevo in sadno kremo.
- Kakijevo sladico v kozarčku.
