Nasveti pri peki piškotov – ali “zakaj piškoti ne uspejo, čeprav se držimo navodil”?
Print Friendly, PDF & Email

Včasih nimamo pravega odgovora, zakaj nam piškoti niso uspeli, čeprav smo se okvirno držali recepta. So se med peko preveč razlezli, niso obdržali oblike? Ali so razpokali, po peki postali pretrdi ali se kar drobijo? Sedaj je tukaj 10 nasvetov pri peki piškotov, ki nam bodo sigurno vsaj malo olajšali peko.

Nasveti pri peki piškotov – ali “zakaj piškoti ne uspejo, čeprav se držimo navodil”?

1. Pri peki piškotov se vedno natančno držimo vrste zapisanih sestavin.

Različne vrste mok imajo med seboj različne lastnosti. Različno vpijajo tekočino, imajo različno vezljivost, so z glutenom ali brez, itd. Tudi jajce ali zgolj rumenjak ali beljak, je velika razlika pri končnem izdelku. Sladkor v prahu ali kristalni sladkor imata prav tako vpliv na strukturo testa in le-ta na koncu na naš izdelek. Zato delamo s sestavinami, ki so navedene v receptu.

2. Natančno se držimo v receptu zapisane količine sestavin.

Če bomo pri pripravljanju kosila dali peči 300 g krompirja namesto 250 g, kot je navedeno v receptu, ne bo popolnoma nič narobe. Če pa bomo pri peki piškotov naredili enako stvar s sestavinami, bo ves naš ostali trud zastonj, saj piškoti ne bodo uspeli. Pri peki piškotov sta obvezen pripomoček tehtnica in merilna posodica.

3. Testo za večino piškotov mora biti hladno. Dobro ohlajeno.

Kadar imamo v receptu zapisano, da je potrebno dati testo počivati na hladno za 1 uro, 2 uri, čez noč, itd., se tega striktno držimo. 10 ali 20 minut je definitivno premalo, saj se bo v tem primeru ohladila le zgornja plast testa, notranjost pa v tako kratkem času nikakor ne. Nič ne bo narobe, če bomo testo pustili v hladilniku tudi kar čez noč. Torej lahko zvečer naredimo testo, drugi dan ga oblikujemo.
Zelo malo je piškotov, ki ne potrebujejo hlajenja testa (brizgani piškoti recimo. Čeprav se tudi pri njih priporoča, da se da pred peko pekač z že nabrizganimi piškoti na hladno, da se preveč ne razlezejo na začetku peke).

4. Testo vedno valjamo med dvema papirjema za peko

Če testo valjamo na moki, testu spremenimo njegove lastnosti, saj dejansko dodajamo moko, ki je ni zapisane v receptu. Če valjamo med dvema papirjema za peko, testo do samega konca obdrži enako kvaliteto. Za enakomernejše valjanje pa si lahko pomagamo z distančniki, ki se namestijo na valjar.

5. Ko dobro ohlajeno testo vzamemo iz hladilnika, ga začnemo takoj obdelovati, oblikovati (valjati, svaljkati, delati kroglice).

Če najprej uporabljamo samo en del testa, ga odlomimo stran, drugi del damo takoj nazaj na hladno.
Kuhinja je ponavadi zelo topel prostor zaradi različnih vrst priprave obrokov (kuhanja, pečenja, gretja v mikrovalovki, gretja vode v kuhalniku, itd). Zato se bo testo kaj hitro segrelo nazaj na sobno temperaturo, če ga bomo imeli daljši čas zunaj. Zato vedno vzamemo željen del testa in hitro začnemo z oblikovanjem.
Prav tako je priporočljivo, da kadar oblikujemo kroglice med dlanmi (razpokančki, itd), ki jih nato odlagamo na pekač, damo vedno pred pečenjem še pekač s kroglicami na hladno za 10 do 15 minut. Naše dlani so tople in med oblikovanjem kroglice namreč segrejemo testo, ki pa mora biti pred začetkom peke čim bolj hladno.

6. Pekač, na katerega polagamo oblikovane piškote naj bo hladen.

To je še tretji, prav tako pomemben del kar se tiče hlajenja, pri izdelavi piškotov. Pekači (največkrat obloženi s papirjem za peko), na katere polagamo dokončno oblikovane piškote, morajo biti čim bolj hladni. Če bomo piškote polagali na vroč pekač, bosta oba naša prihodnja koraka glede hlajenja testa izničena.

7. Piškoti na pekaču naj bodo podobne velikosti ali gramaže.

Če želimo, da bodo vsi piškoti enako zapečeni, polagamo na pekač enako težke ali enako velike piškote. Pomagamo si lahko tako s tehtnico in stehtamo maso za vsak piškot, ali pa da imamo modelčke za izrezovanje enake velikosti.

8. Pečica mora biti že vnaprej segreta na v receptu zapisano temperaturo.

Najbolje je, da pečico vklopimo vsaj 10 do 15 minut pred prvo peko in skrbno pazimo, da se lučka, ki nakazuje, da je pečica že segreta na želeno temperaturo, ugasne. Bolje je pustiti pečico par minut dlje dobro segreto, kot pa da ni segreta na predpisano temperaturo.
Prav tako se potrudimo, da vrata pečice odpiramo za čim krajši čas, ko pekač s piškoti dajemo vanjo. Z dolgim puščanjem odprtih vrat na pečici lahko shladimo njeno notranjost za več 10 stopinj.

9. Ko vzamemo piškote iz pečice, jih ne puščamo na vročem pekaču ampak jih damo hladiti na drugo, hladnejšo površino.

Ko smo piškote vzeli iz pečice pomeni, da smo jih pekli točno tako dolgo, kot je v receptu napisano. Če jih bomo po peki še puščali na zelo segretem pekaču to pomeni, da se bodo piškoti vsaj iz spodnje strani še vedno pekli nekaj časa. Tako bo spodnja stran dosti bolj zapečena od željenega in piškoti lahko postanejo trdi. Razen, če v receptu piše drugače.

10. Piškote dobro ohladimo in jih shranjujemo v zaprtih kovinskih posodah za piškote.

V zraku je vedno nekaj vlage, ki jo bodo piškoti s časoma vsrkali vase. Tako ne bodo več hrustljavi. Da to preprečimo, dobro ohlajene piškote vedno spravimo v kovinske posode s pokrovom, ki dobro tesni.

Peka dobrih in tudi na oko lepih piškotov ni tako lahka. Vendar z malo vaje in upoštevanjem zgornjih nasvetov verjamem, da nam bo uspelo!

Prijetno sladkanje 😊

Ocena:
Skupaj: 10 Povprečno: 5]

Dodaj odgovor