Žita – kaj moramo vedeti o njih?

 

Žita spadajo med osnovna živila, brez njih skoraj ni jedilnika. Čeprav se danes velikokrat pojavljajo diete brez žit, nutricionisti pred takšnimi dietami svarijo. Prvi ljudje naj bi celo bili izključno rastlinojedi in zato naše telo nujno potrebuje žita in izdelke iz njih.

Brez njih lahko naše telo osiromašimo do te mere, da zbolimo. Povečajo se možnosti za obolenja, kot so srčno- žilne bolezni, diabetes tip 2, rakava obolenja in seveda kandido.

Katera žita nam škodujejo?

Vsa in nobena. Škodujejo nam vse vrste žit, ki so tehnološko predelane do te mere, da so osiromašene vseh svojih zdravih lastnosti. S procesom rafiniranja se odstranijo kalčki in otrobi (ovojnice žit), v katerem se nahajajo vlaknine, aminokisline, minerali in vitamini. Ko to odstranimo nam ostane le osiromašen del, jedro žita. To jedro pa je sestavljeno iz škroba in beljakovin. Polnozrnata žita pa za razliko od rafiniranih žit še vsebujejo otrobe in kalčke. Ta so zdrobljena, zmleta do te mere, da še vsebujejo vse dobre lastnosti, ki jih naše telo vsak dan potrebuje.

Kaj je gluten in kje ga najdemo?

Gluten je snov, ki se nahaja v jedru nekaterih žit. Pekovskim izdelkom daje svojo prožnost. Zato je tudi moka brez glutena tako lepljiva. Zaslužen je tudi za vzhajanje testa in zato, da kruh med peko otrdi in ohrani obliko. Gluten je sicer možno iz moke odstraniti, a ne v celoti. Tako, kot ima brezalkoholno pivo še vedno določen procent alkohola. To je pomembno predvsem za tiste, ki se borijo s celiakijo. Po zadnjih podatkih je to vsak dvestosedemdeseti človek. Žita, ki vsebujejo gluten so: pšenica, ječmen, rž, pira in oves.

So pa tudi žita, ki glutena ne vsebujejo. To so koruza, riž, proso, ajda, kvinoja, tapioka, kitajski sladkorni trs. Ta žita so za vse tiste, ki glutena iz različnih vzrokov ne prenašajo, varna.

Zakaj sploh potrebujemo žita?

Žita vsebujejo ogljikove hidrate. Naše telo, predvsem možgani in živčevje, potrebujejo kompleksne ogljikove hidrate za normalno delovanje. Iz njih dobimo energijo, ki jo potrebujemo za vsakodnevno življenje, razmišljanje, telesne aktivnosti, itn.

Ko zaužijemo kompleksne ogljikove hidrate, torej polnozrnate izdelke, jih naše telo prebavi vse do enostavnih sladkorjev. Ker jih telo za razliko od rafiniranih izdelkov dalj časa razgraja, se nivo glukoze dviga počasneje in dalj časa ostaja konstanten. Posledično smo dalj časa siti, manj imamo želje po sladkem in po večjih porcijah.

Poleg tega žita vsebujejo tudi vlaknine. Vlaknine ne igrajo vloge samo v naši prebavi, s tem ko omogočajo redno in neboleče odvajanje brez napenjanja. Veliko vlogo imajo tudi pri čiščenju našega telesa. Saj omogočajo telesu boljšo porabo maščob, pospešujejo delovanje encimov, pomagajo pri izločanju strupov iz telesa in znižujejo raven inzulina.

Ali žita vsebujejo tudi vitamine in minerale?

Kot že omenjeno so žita pomembna zaradi vlaknin, ogljikovih hidratov, encimov, beljakovin in aminokislin. Zmorejo pa še veliko več. V njih najdemo tudi vitamine in minerale.

Bogata so z vitamini A, B, E in D. Pa tudi z minerali, kot so to magnezij, kalcij, železo, fosfor, natrij, cink, baker in selen.

Nasvet

Nikar ne izločite žit iz svojega jedilnika. S tem se boste prikrajšali za veliko nujno potrebnih snovi, ter tudi veliko pekovskih dobrot. Le pazite, da so žita iz katerih so narejeni izdelki čim manj obdelana, ter da je vaš žitni jedilnik čim bolj raznovrsten.

V kolikor pa potrebujete nove navdihe za vaš jedilnik pa ste se znašli na pravi strani.