Mehurčkasti okraski za torto
Če bi želeli naslednjo torto okrasiti povsem drugače, kot so bili vajeni vaši gostje, so mehurčkasti okraski prava izbira. Res, da bodo mehurčkasti okraski od vas zahtevali kar precej priprav, spretnosti in potrpežljivosti, a še tako povprečno torto, bodo spremenili v pravo pašo za oči.
Mehurčkasti okraski za torto – pripomočki:
- vodni baloni
- mikrovalovna pečica
- ognjevarna posodica
- žlica
- zobotrebci
- karton za jajca
Mehurčkasti okraski za torto – sestavine:
- želatina v zrncih
- voda
- barvila za živila (po želji)
- belo olje
Mehurčkasti okraski za torto – postopek:
Za začetek napihnemo balone. Če želite manjše mehurčke izberite vodne balone, če pa želite, da bodo mehurčki večji, pa posezite po večjih balonih. Morda bo koga zaskrbela uporaba balonov v stiku s hrano, ampak ti mehurčki nimajo ravno prijetnega okusa, zato verjamem, da bodo le za okras in ne bodo zaužiti. S prakso boste ugotovili, kakšen postopek dela vam bolj ustreza, sama pa sem poskusila tako, da sem v vozle zapičila zobotrebce in uporabila škatlo za jajca kot stojalo. Balone sem nežno premazala z belim oljem. Ne vem, če je to nujno potrebo, a nisem želela tvegati, da na koncu balon ne bi želel odstopiti od mehurčka.
Ko imate balone pripravljene, sledi priprava sestavin. V posodo damo eno žlico želatine in 2 žlici hladne vode. Pustimo nekaj minut, da želatina nabrekne. Želatina naj ne bo mleta v prah, ampak zrnca. Na trgu je moč dobiti takšno želatino različnih proizvajalcev, med sabo se ločijo predvsem po tem, kakšnega odtenka bo na koncu mehurček. Seveda, v kolikor ne bomo uporabili barvil za živila, ki bi osnovno barvo spremenili. V kolikor želimo mehurčke obarvati, je zdaj pravi trenutek, da dodamo barvilo. Ko bomo postopek že obvladali oziroma bomo želeli narediti večji mehurček, vzamemo večjo količino sestavin, vendar pazimo, da razmerje ostane enako 1:2.
Ko želatina nabrekne, jo 10 sekund segrevamo v mikrovalovki. Tu je pomembna vaja in poizkušanje. Odvisno je od mikrovalovke, od količine želatine … Pri meni je v desetih sekundah postala zmes lepo tekoča.
Nato pa sledili packanje. Balon namočimo v želatino, kar pa niti približno ni tako enostavno kot zveni, saj je balon zelo lahek in ga ne moremo potunkati.
Ko balon enkrat prekrijemo z želatino, ga pustimo nekaj minut, da se vsaj malo posuši, nato pa zadevo še nekajkrat ponovimo. Sama sem postopek ponavljala štirikrat, da mehurček ni pretanek in tako prekrhek. Med postopkom se želatina hitro začne preveč gostiti in lepiti, zato sem ponovno, za deset sekund, vrnila zmes v mikrovalovko. Pomembno je, da med postopkom ne dodajamo nobenih sestavin; ne vode, ne želatine. Ko zmesi zmanjka, enostavno naredimo novo zmes od začetka.
Sedaj pa sledi tisti najtežji del-en dan čakanja, da se mehurček posuši. In res, 24 ur. Seveda sama tega nisem zdržala, pa sem le po približno dvanajstih urah poskusila odstraniti balon, pa se je mehurček deformiral.
Ko je mehurček končno suh, pri vozlu narahlo pritisnemo, da se naredi razpoka in nežno prebodemo balon.
Tu se izkaže, da je bolje, če balon ni preveč napihnjen. S škarjami izrežemo čim manjšo luknjo. Počasi bi moral balon začeti odstopati od mehurčka. Če ne začne odstopati sam od sebe, mu skušajmo nežno pomagati. Tudi tu se za najboljšo tehniko izkaže potrpežljivost.
Sedaj bi morali dobiti lep mehurček. Morda struktura ni povsem gladka, kar je odvisno od tega, kako tekočo zmes smo imeli. Če je mehurček morda še vedno rahlo vlažen, ga lahko tudi tako do konca posušimo na zraku.