Njoki iz hokaido buče z maslom in žajbljem
Ko se pojavijo prve hokaido buče, jih rada uporabim tudi drugače kot samo za juho. Domači bučni njoki so nekoliko bolj zamudni, vendar imajo lepo oranžno barvo in nežen, naravno sladkast okus.
Za testo združim pečeno bučo in krompir, saj tako njoki ostanejo dovolj mehki, a jih je še vedno mogoče lepo oblikovati. Če vas zanimajo še druge ideje s hokaido bučo, poglejte hokaido bučo z jurčki in ajdovo kašo ali polnjeno hokaido bučo.
Manj moke pomeni mehkejše njoke
Pri bučnem testu se količina moke vedno nekoliko prilagaja vlažnosti pireja. Pomembneje kot loviti povsem suho testo je, da ga obdelamo na rahlo pomokani površini in ustavimo dodajanje moke takoj, ko se da oblikovati. Za pripravo buče za druge recepte je uporaben tudi bučni pire.
Pri bučnih njokih je ključna suha buča
Hokaido buča je za njoke zelo uporabna, ker ima polno oranžno meso in po peki razmeroma malo proste tekočine. Pečenje je zato boljša izbira kot kuhanje v vodi: okus ostane izrazitejši, testo pa potrebuje manj moke.
Krompir v tej kombinaciji ni le dodatek, ampak pomaga ustvariti bolj znano, mehko strukturo njokov. Če sta oba pireja pred mešanjem še zelo vroča in mokra, bo moka hitreje vezala vlago, zato ju je vredno za nekaj minut razprostreti in ohladiti.
Pripomočki
- pekač
- večji lonec
- tlačilka za krompir
- večja ponev
- penovka
- deska ali delovna površina
Sestavine
- 600 g očiščene hokaido buče
- 300 g mokastega krompirja
- 220 g gladke pšenične moke, po potrebi še malo za oblikovanje
- 1 rumenjak
- 3/4 čajne žličke soli
- 60 g masla
- 8–10 listov svežega žajblja
Nasveti za uspeh
- Bučo pecite, ne kuhajte, da pire ne bo voden.
- Moko dodajajte postopoma; količina je odvisna od vlažnosti buče in krompirja.
- Testa ne gnetite dolgo.
Shranjevanje in pogrevanje
Najboljši so sveže kuhani. Nekuhane oblikovane njoke lahko na pomokanem pladnju hranimo v hladilniku največ 1 dan.
Postopek priprave
Pečico segrejemo na 200 °C. Krhlje hokaido buče položimo na pekač s prerezano stranjo navzdol in pečemo 30–35 minut, da je meso povsem mehko in brez odvečne površinske vlage.
Medtem krompir skuhamo v olupku do mehkega, ga še vročega olupimo in pretlačimo. Pečeno bučo prav tako pretlačimo ter oba pireja razprostremo, da se 10 minut nekoliko ohladita in odvečna para izhlapi.
Bučni in krompirjev pire združimo, dodamo rumenjak, sol in večino moke. Na hitro zgnetemo mehko testo; dodamo le toliko preostale moke, da ga lahko oblikujemo, saj preveč moke naredi njoke zbite.
Testo razdelimo na štiri dele, vsakega na rahlo pomokani površini zvijemo v svaljek debeline približno 2 cm in narežemo na 2–3 cm dolge njoke.
Njoke v več porcijah kuhamo v velikem loncu rahlo osoljene vrele vode. Ko priplavajo na površje, jih kuhamo še približno minuto in jih s penovko preložimo v večjo ponev.
V ponvi raztopimo maslo, dodamo liste žajblja in segrevamo, da maslo zadiši po oreščkih ter rahlo porjavi. Dodamo kuhane njoke in jih 2–3 minute nežno obračamo, da se obdajo z maslom.
Zakaj testo obdelamo čim manj
Pri njokih želimo, da škrob in moka testo samo povežeta, ne pa da razvijemo močno glutensko mrežo kot pri kruhu. Zato sestavine zgnetemo hitro in nežno. Testo je lahko nekoliko mehkejše, če se ga da na pomokani površini še vedno razdeliti in zviti v svaljke.
Rjavo maslo in žajbelj sta na koncu dovolj izrazita, da njokov ni treba prekrivati s težko omako. Rahlo opečeno maslo poudari sladkost buče, žajbelj pa doda zeliščno, skoraj smolnato noto, ki je posebej prijetna ob začetku jesenske sezone.
Kako vam je uspel recept?
Veseli bomo vašega mnenja, vprašanja ali nasveta za druge bralce.