Kolikokrat si že rekla: »Zdaj pa res začnem«
14Skoraj vsi poznamo ta stavek. Izgovorjen tiho ali na glas, z upanjem ali utrujenostjo. Zdaj pa res začnem. Zdaj bo drugače. Zdaj bom vztrajala. In v tistem trenutku to tudi mislimo resno.
Navadno pride po obdobju, ko nam je vsega malo preveč. Ko se zjutraj zbudimo brez prave energije. Ko kuhamo, jemo, pospravljamo, delamo – pa imamo občutek, da se vrtimo v istem krogu. Takrat se zdi odločitev logična. Skoraj nujna.
Pa se čez nekaj časa spet ustavi.
Ne zato, ker ne bi hoteli. Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj “bi morali”. Ampak zato, ker večina teh začetkov ne izhaja iz nas, ampak iz pritiska. Iz utrujenosti. Iz želje, da bi se nekaj končno popravilo, ne da bi se zares ustavili in pogledali, kaj se sploh dogaja.
Zdaj pa res začnem pogosto pomeni: še malo bom stisnila. Še malo bom zdržala. Še malo bom bolj disciplinirana. In s tem na sebe naložimo še več, čeprav smo že tako na robu moči.
Pri hrani se to zelo hitro pokaže. En teden jemo “bolje”. Drugi teden popustimo. Potem pride občutek krivde. In nov začetek. Spet znova, skoraj po istem vzorcu. Ne zato, ker bi bili šibki, ampak ker skušamo nekaj reševati na ravni navad, ne pa na ravni odnosa do sebe.
Redko se vprašamo, kaj sploh poskušamo nadoknaditi. Je to pomanjkanje energije? Miru? Občutka nadzora? Ali samo želja, da bi imeli občutek, da nekaj delamo zase?
Zato se večina začetkov ne zlomi na prvem koraku, ampak veliko prej. Tam, kjer si ne damo prostora, da bi bili iskreni. Do sebe. Brez obljub, brez velikih načrtov, brez pritiska, da mora biti tokrat drugače za vsako ceno.
Mogoče ni problem v tem, da ne znaš začeti. Mogoče je problem v tem, da si prevečkrat začela brez posluha do sebe.
In mogoče naslednji korak sploh ni nov začetek, ampak kratek postanek. Trenutek, ko se ne vprašaš, kaj boš spremenila, ampak zakaj sploh želiš spremembo.
Če imaš ob tem zapisu občutek, da se vedno znova vračaš na isto točko, kljub trudu in dobrim namenom, si lahko tukaj vzameš nekaj minut samo zase.
👉 Mogoče je čas, da za trenutek pomisliš nase.