Ko kuhaš vsak dan, pa nimaš občutka, da skrbiš zase

Kuham skoraj vsak dan. Včasih z veseljem, včasih iz navade. Včasih z idejo, drugič samo zato, ker je ura že toliko in je treba nekaj dati na mizo. Dolgo sem verjela, da s tem, ko kuham doma, že skrbim zase. Topla hrana, domača kuhinja, “normalni” obroki. Vse tako, kot naj bi bilo prav. Pa se kljub temu nisem počutila dobro.

Ne slabo v smislu bolezni, bolj v tistem tihem občutku, da se ves čas nekaj trudim, pa se ne napolnim. Hrana je bila čisto v redu. Dnevi so tekli po ustaljenem ritmu. Ni bilo nobene velike težave, ki bi jo lahko jasno poimenovala. Pa vendar se je utrujenost nalagala. Kuhinja ni bila več prostor veselja, ampak samo še ena postaja dneva. Prostor, kjer sem kuhala za vse druge, zase pa nekako mimogrede.

Dolgo tega nisem znala povedati na glas. Ker saj vendar kuham. Saj skrbim. Saj je vse v redu. Ali pač?

Ko kuhaš vsak dan, hrana hitro postane rutina. Opravilo. Nekaj, kar mora biti narejeno, da gre dan lahko naprej. Ne razmišljaš več, kaj ti danes res paše, ampak kaj bo najhitreje, kaj bo mir, kaj bo “v redu za vse”. In sčasoma se zgodi, da nehaš poslušati sebe. Ne opaziš več, ali si lačna ali samo utrujena. Ali ješ, ker potrebuješ energijo, ali zato, ker je to edini trenutek dneva, ko se lahko za hip ustaviš.

Hrana pa ni vedno samo hrana. Lahko je tolažba, pavza, nagrada po napornem dnevu ali pa način, kako sploh zdržiš tempo, ki si ga nisi čisto sama izbrala. In v tem ni nič narobe. Težava pogosto ni v tem, kaj jemo, ampak zakaj jemo. A to se redko vprašamo. Ker je lažje poiskati nov recept kot pa se za trenutek ustaviti in pogledati vase.

Včasih res ne potrebuješ nove ideje, novega načrta ali še enega poskusa “od ponedeljka dalje”. Včasih je dovolj, da si priznaš, da nekaj ne deluje tako, kot bi si želela. Da kuhaš, skrbiš, daješ – pa si ob tem prazna. In da je to čisto v redu priznati.

Če imaš ob tem zapisu občutek, da se s hrano že dolgo ne ukvarjaš več samo zaradi lakote, ampak zaradi utrujenosti, rutine ali občutka, da se vrtiš v krogu, si lahko tukaj vzameš 5 minut samo zase.

👉 Mogoče je čas, da za trenutek pomisliš nase.