Artičoke z grahom so čudovite že na pogled, specifičnega okusa in polne zdravja. Največji užitek jih je jesti kar s prsti, ko počasi trgate list za listom in vas na koncu čaka presenečenja v obliki slastne sredice.
Najboljše so vam na voljo od aprila do junija. Tako pripravljene so primerne za vse, ki znate ob hrani uživati v vsakem grižljaju.
Artičoke z grahom – pripomočki:
kuhinjske škarje
nož
deska
večji lonec
posoda za pripravo nadeva
žlička za polnjenje
rokavice iz lateksa
Artičoke z grahom – sestavine:
Količina je primerna za 3 osebe.
6 srednje velikih svežih mladih artičok (po dve na osebo)
konzerva graha 400 g (od tega graha 280 g) ali sveži mladi luščen grah
Za nadev:
6 večjih zrn česna
šopek peteršilja
100 g polnovrednih krušnih drobtin ali naribanega starega polnovrednega kruha
sol
1 dl oljčnega olja
Po lastnem okusu lahko v zmes za polnjenje artičok naribate parmezan.
Artičoke z grahom – postopek priprave
Glavice mladih nedozorelih socvetij artičok do priprave hranite na hladnem v dobro zaprti plastični vrečki. Če želite, da bodo res okusne pripravite čimbolj sveže.
Artičoke dobro operite pod tekočo vodo in jim odstranite stebla. Z ostrimi škarjami odrežite bodičasto konico vsakega cvetnega lista. Do polnjenja jih položite v vodo, ki ste ji dodali sodo bikarbono ali žličko kisa.
Drobno sesekljajte šest večjih zrn česna in šopek peteršilja. Dodajte 100 g krušnih drobtin in 1 dl oljčnega olja. Zmes dobro premešajte in z majhno žličko za vsakim listom napolnite artičoke.
Na tesno jih zložite v posodo za kuhanje s stebelnim delom navzdol in do polovice zalijte z osoljeno vodo. Kuhajte pokrito na tihem ognju. Nekaj vode bo med kuhanjem izparelo vendar je ne dolivajte saj bosta grah in omaka tako bolj polnega okusa. 280 do 300 g sveže luščenega graha dodajte na sredini, grah iz konzerve šele proti koncu kuhanja.
Kuhajte 35 do 45 minut odvisno od velikosti in starosti artičok. Artičoke so kuhane, ko jim zlahka izpulite list iz glavice.
Ponudite na globokem krožniku z rezino popečenega kruha in nekaj kapljicami oljčnega olja. Prileže se tudi kozarec vina.
Pameten nasvet
Artičoke lahko med pripravo na rokah pustijo obarvanost, zato med pripravo uporabljajte rokavice. Da artičoke med pripravo ostanejo lepe zelene barve v vodo dodajte noževo konico sode bikarbone ali žličko kisa. Užitna so tudi stebla mladih artičok, ki jih pred uporabo olupite (podobno kot spodnje dele stebla brokolija ali belušev). Pred uporabo jih blanširajte saj nekoliko grenijo (to vodo zavržete). Grenijo tudi artičoke, ki niso sveže (stare nekaj dni). Artičoke so kuhane takrat, ko jim iz glavice lahko izpulite list in je njihova sredica mehka, če jo prebodete z vilicami. Užitni deli nedozorelega socvetja artičoke so samo spodnji mehki deli mesnatega cvetnega lista in osrčje (sredica, ki ostane, ko osmukate vse cvetne liste). Najenostavneje jih uživate lepo počasi s prsti tako, da z roko odtrgate vsak cvetni list ter z zobmi postrgate mesnati del in nadev. Ravno zaradi zamudnega uživanja artičoke niso primerne za zelo lačne temveč kot predjed ali zabavno druženje z gurmanskimi prijatelji.
Zanimivost
Italijani in Španci zelo mlade artičoke jedo kar surove. Iz pravih artičok izdelujejo aperitiv Cynar. V Dalmaciji po tem receptu artičoke pripravljajo z mladim bobom, ki naredi zrnje prav v času najboljših artičok.
O sestavinah in prehranski vrednosti
Prave artičoke vsebujejo samo 51 kcal na 100 g živila. Njihov glikemični indeks je le 20 saj od 4.07 g ogljikovih hidratov na 100 g živila vsebujejo kar 1,6 g vlaknin od tega veliko inulina, ki je zelo dobrodošel v prehrani diabetikov, saj zaradi svoje kemične sestave pomaga uravnavati krvni sladkor. Prav tako pomaga pri uravnavanju holesterola in telesne teže, kar je še dodaten bonus pri dietah tako za sladkorne bolnike, kot zniževanje in uravnavanje telesne teže. Prave artičoke vsebujejo tudi veliko kalija (400 mg na 100 g), natrija (170 mg), kalcija (70 mg), magnezija (42 mg), fosforja (23 mg), vitaminov B, provitamin A. Grenčična snov kinarin spodbuja izločanje žolča in s tem preprečuje nastajanje žolčnih kamnov. Uživanje artičok prav tako pomaga razstrupljati jetra. Glikemični indeks graha (enak svež ali v konzervi) je 35, na 100 g živila vsebuje v povprečju 81 kcal. Grah ima za zelenjavo visoko vsebnost beljakovin (med 3.5 in 7 g na 100 g živila), največji kalorični delež pa izhaja iz ogljikovih hidratov (14.46 g na 100 g živila) pretežno krajših sladkorjev (sukroza, glukoza, fruktoza, laktoza in maltoza), ne vsebuje pa galaktoze in škroba, vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin. Bogat je tudi z vitaminom A, B6, C in K, folati, kalcijem, magnezijem, fosforjem in kalijem, ne gre zanemariti niti antioksidantov, ki jih vsebuje. V kombinaciji z artičokami je odlična izbira tudi za diabetike. V količini zaužitega graha pa naj ne pretiravajo osebe s protinom in ledvičnimi kamni saj grah vsebuje tudi purin (v to skupino snovi uvrščamo tudi sečno kislino).
Kuhanje in kreiranje novih receptov, uživanje ob dobro pripravljenem obroku v prijetni družbi. Vse to mi daje pravo energijo in dobro se počutim v svoji koži. Moj »način življenja« bi rada delila z vami! Vesela bom, če boste iz tega čudovitega potovanja v magični svet kulinarike odšli bogatejši za kakšno koristno izkušnjo, ki vam bo kasneje v pomoč tudi v domači kuhinji.
